Ima identiteto, ki ji ni para

Poglejte, Citroën se je v nasprotju s tekmeci odločil, da pri snovanju svojega predstavnika v razredu kompaktnih avtomobilov ne bo za vsako ceno stremel k temu, da bo ta kar najbolj spominjal na za razred večjega​ bestselerja. Namesto na podobnost so stavili na individualizacijo in vse skupaj zapakirali v celoto, ki bi morala biti všeč tako mladim kot starim. Živahna zunanja barvna podoba v kombinaciji s smrčkom, ki ga razsvetljuje kar šest žarometov, na prvi pogled morda res deluje nekoliko najstniško, vendar so na drugi strani karoserijski proporci določeni v prid udobja in uporabnosti.

Sicer pa lahko kupci o tem, ali bo njihov C3 videti mladostno, elegantno ali odraslo zrelo, odločijo kar sami. Tako pestre možnosti kombiniranja namreč ne ponuja nihče drug. Na voljo imajo sedem osnovnih barv karoserije, štiri barve strehe, štiri strešne dekoracije, pet zunanjih barvnih paketov in štiri barve notranjosti. Pri vsem tem je dobro tudi to, da so doplačila za igračkanje s kombinatoriko zmerna.

Vseeno pa bi Citroënu storil veliko krivico, če bi zapisal, da je vse stavil samo na potencial, ki ga ponuja personalizacija zunanje podobe. Takoj ko sem se sedel za volan testnega C3, sem se počutil dobro. Všeč so mi umirjene linije armaturne plošče in to, da je pred voznikom velika enota s klasičnima analognima merilnikoma. Predvsem sta mi všeč njena velikost in preglednost. Enako velja tudi za digitalni informacijski zaslon, pri katerem je kontrast med številkami in podlago dovolj izrazit, da tudi utrujene (ali pa starejše) oči vedno jasno in hitro pridejo do potrebnih informacij.

Materiali v notranjosti so v primerjavi s tistimi, ki jih ponuja večina evropskih tekmecev, nekoliko bolj špartanski, vendar jih osebno dojemam kot dobre, predvsem v duhu tega, da je C3 preprost avtomobil in v svojem bistvu namenjen vsakodnevni tlaki ter zelo širokemu spektru uporabnikov.

Medtem ko se mi zdijo notranji ambient, prostornost in opremljenost C3 glede na razred, v katerega sodi, več kot dobre, pa vseeno dvomim o tem, da bodo prav vsi zadovoljni s tem, da je prezračevanje mogoče nastavljati izključno na osrednjem multimedijskem zaslonu, da je v sredinski konzoli, prostoru za pločevinke in plastenke namenjenega zelo malo prostora in da se vanje pri prestavljanju zadeva ročica menjalnika. Še zlasti pa bi mlade utegnilo motiti skromno ozvočenje (ga pa je z doplačilom mogoče nadgraditi).

Testni C3 poganja osnovni bencinski motor, trivaljnik brez pomoči prisilnega polnjenja. Zmogljivostna skrom­nost me je sprva, razvajenega od močnejših motorjev, sprva nekoliko presenetila, po nekaj dneh pa se človek temu pač navadi in prometnemu tempu sledi nekoliko drugače. Motor teče zelo mirno in glasno, vendar je zvok trivaljnega stroja ušesom prijeten. Motor se v območju od prostega teka pa do dobrih 1.500 vrtljajev znajde v mrtvi coni, a se kasneje zelo rad zavrti in se vsaj po občutku v območju visokih vrtljajev počuti zelo dobro.

Če se na zadnjem mestu pri opisu motorja najde iskrost, pa prvo mesto zagotovo zaseda beseda prož­nost. Pri tem seveda svojo vlogo odigra tudi menjalnik. Ta ima sicer za doseganje visoke povprečne avtocestne hitrosti nekoliko prekratko peto prestavo, vendar tudi zaradi tega omogoča lenarjenje pri prestavljanju. To bo všeč predvsem tistim voznikom in voznicam, ki se med vožnjo ne osredotočajo na to, kako čim bolj izkoristiti potencial motorja. No, vsem tem bo všeč tudi v osnovi zelo mehko nastavljeno podvozje.

Vožnja čez hitrostne ovire in tudi premagovanje nesramno obilnih cestnih neravnin je v primerjavi z večino tekmecev izrazito udobnejša, ni kakršnegakoli poskakovanja ali udarjanja v hrbet. Mehko vzmetenje na drugi strani prinaša malce manj veselja v ovinkih, a resnici na ljubo vas bodo od športne vožnje še pred vzmetenjem odvrnili sedeži, ki se ne morejo ravno pohvaliti z uporabnimi bočnimi oporami. K temu, da se boste s C3 vozili umirjeno, bo prispeval tudi prestavni mehanizem menjalnika, ki kakšne posebno odločne in hitre roke ne prenaša najbolje, res pa je, da se kot tak povsem lepo poda siceršnji zadržanosti motorja.

Takole na pogled in z občutki, pridobljenimi na vozniš­kem sedežu, bi rekel, da je C3 eden izmed prostornejših avtomobilov v svojem razredu. Ne nazadnje to potrjuje tudi odziv sopotnikov z zadnjih sedežev, ki niti niso zahtevali posebno konkretnega pomika prednjih sedežev naprej. Tudi prtljažni prostor je s svojimi 300 litri v osnovni postavitvi med največjimi v razredu.

Čeravno bi samo s suhoparnimi številkami in podatki o opremi in asistenčnih sistemih težko dokazal, da C3 ponuja nekaj več kot tekmeci, pa bodo tisti, ki se bodo z njim vozili, najverjetneje spoznali, da je vendarle nekoliko drugačen. Ima nekaj več, ima tisti pridih preprostosti, šarma in tradicije, ki jih je znamki pred več kot sedmimi desetletji pripeljal legendarni Spaček.