Zapeljali smo potomca Ford Transita in Raptorja – le čigavi geni prevladujejo?

Ford Raptor je pri Fordu postal sinonim za zmogljive terenske avtomobile. In ker je robusten videz, ki ga Raptor ponuja, danes pri večini avtomobilskih proizvajalcev in kupcev izredno priljubljen, ga namenjajo tudi avtomobilom, ki si jih v prvi vrsti niti ne bi predstavljal na terenu. In med njimi je tudi že uveljavljeni Ford Transit Custom, ki mu je Ford terenski videz namenil v različici Trail.

Na voljo je v vseh karoserijskih izvedbah – tako v potniški kot v furgonski, v največji meri pa ga zaznamuje izrazita sprednja maska. Ta je povsem v slogu Raptorja odrekla gostoljubje eleganci in kromu, namesto tega pa je tam črna plastična mreža iz šestkotnikov in črn napis FORD. Čeprav gre za plastično masko, se zdi, da bo kos vsemu kamenju in drugim oviram, ki bi ji utegnili prekrižati pot.

Enako velja za spodnji del odbijača, obrobe blatnikov in stopnici, ki močno poenostavita vstop v kabino. V črno so odeta tudi platišča avtomobila, na katera so namestili celoletne pnevmatike, vse skupaj pa na prvi pogled resnično deluje, kakor da je Trail res namenjen premagovanju terenov, ki bi se jih kak bolj pomehkužen mestni križanec hitro ustrašil.

Preberite še: Poglejte, kje lahko kupite enega od 16 novih legendarnih Land Rover Defenderjev, izdelanih leta 2016!

A presežkov od njega vseeno ne gre pričakovati. Trail namreč ne ponuja večje oddaljenosti od tal, saj podvozje ni bilo deležno sprememb, prav tako ni opremljen s štirikolesnim pogonom. Toda pri terenski vožnji bo vozniku pomagala mehanika samozapornega sprednjega diferenciala, ki je pravzaprav enaka kakor pri Fiesti in Focusu ST. Ta na terenu ob omejenem oprijemu koles pomaga tako, da del navora vedno pošlje tudi na kolo, ki ima več oprijema.

No, ta tehnični dodatek za vozniške sladokusce pri športnih modelih seveda pomaga tudi med vožnjo po cestah, kjer doda svoje pri stabilnosti vozila. Sem pa testnika preizkusil na makadamu in hitro opazil, da je ob nekoliko slabšem oprijemu med speljevanjem njegova lega bolj stabilna. Speljevanje je lahko resnično precej agresivno – relativno, saj je še vedno govora o kombiniranem vozilu. Hkrati sem bil presenečen nad lego na zavitih podeželskih cestah, kjer sva se po kratkem spoznavanju hitro ujela in prav nič se ni upiral tudi nekoliko bolj agresivni vožnji skozi zavoje.

Nagibanje karoserije je bilo namreč znotraj pričakovanih meja, brez dvoma pa je omenjena zapora diferenciala pripomogla k večji stabilnosti vozila, predvsem ob odločnih pospeševanjih skozi zavoj. Kjer bi brez zapore zunanje kolo že izgubljalo oprijem in le pospešilo značilno podkrmarjenje, ostane Trail dolgo v zamišljeni liniji, ob pospeševanju celo z minimalno tendenco zanosa proti notranjosti zavoja. Pričakovano pri športnikih, malce nenavadno, pa zato zabavno in zanimivo pri tako velikih in visokih kombijih.

Najbolj prepričljiv na cesti

Pod motornim pokrovom se skriva najmočnejši dizelski agregat (ki deluje po principu blagega hibrida), povezan s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Gre za precej idealno kombinacijo, saj sem sam še vedno mnenja, da se samodejni menjalniki tovrstnim avtomobilom ne podajo najbolje (in mimogrede – zapora diferenciala je na voljo samo pri tem menjalniku).

Okrog 180 konjskih moči na drugi strani avtomobil z lahkoto požene krepko prek dovoljenih omejitev hitrosti. Nekoliko slabšo smerno stabilnost pri večjih hitrostih bi zagotovo lahko pripisal dejstvu, da je bil Transit Custom Trail obut v pnevmatike z nekoliko bolj poudarjenim profilom. Na avtocesti sem sicer na drugi strani pogrešal tudi kak asistenčni sistem ali dva več kot le osnovni tempomat.

Nekega resnega razkošja v kabini tega modela vendarle ni – boki razkrivajo izpostavljeno kovino, tla so pokrita z gumo, prijazen občutek ponujajo le sedeži iz (umetnega) usnja. A razlog je preprost – te materiale je laže čistiti in vzdrževati, kar je glede na prostočasno naravnanost Traila priročno. Če si želite prestižnega videza kabine, takšen Transit pač ne bo za vas, zato se raje obrnite k modelu Tourneo. Še to – sam bi se raje odločil za izbiro enega nastavljivega sopotnikovega sedeža v prvi vrsti namesto dveh, povezanih v klop, ki se je ne da nastavljati.

Voznikovo delovno okolje je sicer pregledno in urejeno. Pravzaprav je takšno kot pri običajnem Transitu z devetimi sedeži (izvedba z osmimi ob prestavni ročici ponuja še velik in zelo uporaben predal), kar pomeni, da je polno prostorčkov za odlaganje pijače in USB-rež za polnjenje telefona oziroma za povezljivost z infozabavnim sistemom. Zaslon slednjega me je sicer precej zmotil, saj je postavljen preveč proti sredini, zaradi česar sem moral ob pogledu nanj vsakič umakniti pogled s ceste. Ko bi ga vsaj nekoliko zasukali proti cesti ...

Testni Transit Custom Trail je na pogled zelo zanimiv kombi in hitro sem videl kar nekaj adutov, zaradi katerih bi utegnil navdušiti aktivne družine, posameznike ali podjetnike, ki ponujajo različne (adrenalinske) aktivnosti na prostem. Med njimi je tudi cena. Vseeno pa bi si za osebne potrebe zaželel nekoliko bolj obdelane notranjosti.

Preberite tudi: So pri Renaultu pravkar napovedali novo "Petko" Turbo?