Kratek test: Mazda MX-5 1.8i Roadster Coupe Challenge

Seveda, besedo staro smo pri Mazdi nalašč dali v navednice. Gre namreč za tretjo generacijo tega uspešnega roadsterja, ki po vsem svetu še vedno pridno nabira kupce in se vztrajno bliža milijontemu izdelanemu avtu.
Kaj reči, kar že 20 let ni bilo rečeno o tem avtu? Težko kaj. Najprej je jasno, da gre za avtomobil, ki je narejen izključno za užitek v vožnji. Tisti, ki ni pripravljen sprejemati kompromisov na račun užitka, nima kaj iskati v tem avtomobilu. Toda pri Mazdi vedo, da se ljudstvo mehkuži in da tudi trg kabrioletov nezadržno raste. Zato so bili primorani poseči po rešitvah, ki lajšajo tisto vsakdanjo dolgočasno vožnjo od točke A do točke B.

Pri em-iks petki, ki je zašla k nam na test, je to v prvi vrsti trda streha. Taka streha zagotovo prinaša boljšo zvočno izolacijo, odpornejša je na vremenske vplive, ne zahteva dodatne nege, pa tudi pripomore k varnosti potnikov. Vse to doseči, ne da bi v celoti spreminjali zasnovo avta, je pravi podvig. Mazdinim inženirjem je uspela prava mala mojstrovina, saj je MX-5 s trdo streho od platnenega brata težji le za 37 kilogramov. Seveda ob tem, da vozniki niso prikrajšani niti za tako pomemben užitek v vožnji niti za tako drugačen videz. Pravzaprav je ob zaprti strehi trdostrešna različica videti bolj simpatična in tudi bolj kompaktna.

Odpiranje in zapiranje strehe ostaja blis­kovito hitro opravilo. Predvsem je hitrost odpiranja odvisna tudi od vaše spret­nosti, saj je za prvi korak treba odpeti varnostni zatič. Nato s pritiskom na gumb damo ukaz množici elektromotorjev, ki streho zložijo za hrbet. Pozor, ne v prtljažnik! Prostornina prtljažnika ostaja enaka ne glede na položaj strehe.

Vožnja brez strehe je do neke hitrosti zagotovo užitek. Vendar MX-5 kljub temu ne gre enačiti s sodobnimi kabrioleti z izpopolnjeno vetrno zaščito. Pri Mazdi to nalogo opravlja majhna vetrna mrežica, ki kljubuje vetru do okoli 80 km/h. Potem je piša toliko, da noben trivremenski Taft ne pomaga, da bi vaša sopotnica obdržala lepo pričesko.

O voznih zmogljivostih ne gre izgubljati črnila. MX-5 je sinonim za dobro povezavo stroja in človeka. Občutek na volanu je, kot bi s podaljšanimi rokami premikal kolesa skozi ovinke. Tudi 1,8-litrski motor popolnoma lepo zažene avto skozi ovinke. Tisti, ki radi vidijo, da jim ob pritisku na stopalko za plin pobegne rit, pa naj pogledajo za močnejšo različico.

Če se pri Mazdi odločijo za četrto generacijo tega izjemnega stroja, imamo dve majhni želji: pet centimetrov daljši vzdolž­ni pomik sedežev, in da bi za natančnejši pomik naslona to nalogo opravljal kole­š­ček, in ne vzvod.

bese­di­lo: Saša Kapetanovič, foto: Aleš Pavletič