Kratki test: Audi A3 Sportback 2.0 TDI (110 kW) Ambition

Seveda ne. Če je večji, težji in ima več vrat, je težko bolj športen – pri športnosti tovrstnih avtomobilov gredo smernice v popolnoma nasprotno smer. Je, in to močno, bolj pisan na kožo tistim, ki radi bolj športno živijo.

Omenjena prirastka pri zunanjih merah namreč pomenita tudi precejšen prirastek notranjih mer, ne le tistih v kabini (o njih kasneje), temveč tudi tistih v prtljažniku. Po domače: v Sportbacka boste spravili več (in lažje) športne opreme oziroma vsega tistega, kar je potrebno za aktivno življenje. Če zložite še zadnjo klop (delno ali v celoti), je prostora seveda še toliko več. Pa po tem pravzaprav skoraj nikoli ni potrebe, razen če bi se odločili, da je treba v avtomobil poriniti (na primer) desko za deskanje na snegu. Smuči gredo lahko tako in tako skozi luknjo v naslonjalu zadnje klopi, ki je namenjena tovrstnim prevozom (in doplačljiva).

Okej, prtljažnik je torej precej bolj uporaben kot pri klasičnem A3. Kaj pa počutje potnikov? Voznik in sopotnik seveda ne bosta zaznala razlike – delno zato ker se spredaj tudi v trivratnem A4 sedi odlično, z več kot dovolj dolgim vzdolžnim pomikom prednjih sedežev (in, na žalost, še vedno predolgim gibom stopalke sklopke), delno zato ker šestcentimetrski prirastek pri skupni dolžini ni tolikšen, da bi ga bilo mogoče med vožnjo zaznati za volanom, pa naj gre za mestno okretnost ali vijuganja med ovinki.

Zadaj je razlika opazna, saj je prostora za kolena več – ne veliko več, a dovolj, da se zadaj ne bodo pritoževali, če sprednji sedeži niso pomaknjeni precej naprej.

Vse drugo je, seveda, enako kot v klasičnem A3. To pomeni odlično pregledne merilnike, zgledno ergonomijo (razen že omenjene pomanjkljivosti pri stopalkah), pri stopnji opreme Ambition pa tudi še znosen seznam serijske opreme, ki, zanimivo, vključuje na primer tempomat, sistem Audi Drive Select (s katerim voznik ali pa avtomobil samodejno prilagaja odzivnost krmiljenja in motorja) ali športno podvozje, ni pa serijska samodejna klimatska naprava. Za to bo treba, kljub osnovni ceni dobrih 31 tisočakov, doplačati. Ne recite, da tega od avtomobila ene od treh nemških prestižnih znamk niste pričakovali.

Zato se je cena testnega A3 Sportbacka kar precej razlikovala od cene osnovnega. Ko dodate paket Comfort (ki vsebuje tudi samodejno klimatsko napravo in ksenonske plus žaromete) pa radio MMI, boljši avdiosistem (Audi Sound System) in navigacijo ter recimo še asistenčni paket s parkirnimi tipali spredaj in zadaj, aktivnim tempomatom, tipalom za dež in podobno pa še kakšno malenkost, ki je razvajala v testnem A3 Sportbacku, ste hitro pri 37 ali 38 tisočakih. Preveč? No ja, s skrbno izbiro doplačil je možno tudi manj, a ne pričakujte, da bi lahko imeli primerno opremljenega in tako kot testni A3 motoriziranega Sportbacka za kaj manj kot 35 tisočakov – res pa je, da vam potem preostane le še, da med vožnjo uživate.

In da ne bomo izpustili tehnike: dvolitrski TDI je, tudi po zaslugi odlične zvočne izolacije, zelo tih, za dizla celo presenetljivo tih, ročica menjalnika ima hitre in natančne gibe, krmiljenje je v vrhu razreda, zavore naredijo vse, kar od njih zahtevate.

In smo pri bistvu: ja, lahko imate tako v podrobnosti dodelan avtomobil nižjega srednjega (premijskega) razreda. In ja, vožnja z njim je v užitek in ne, ne bo vam žal, če ga kupite. Le s ceno se morate sprijazniti. Če hočete nižjo, bo treba pristati na kompromise pri opremi ali zmogljivostih, če hočete še nižjo, pa bo treba poseči po 'nepremijskem' avtomobilu tega razreda, z vsemi minusi, ki jih takšna odločitev prinese.

Besedilo: Dušan Lukič