Zaobljen in zato privlačen

Saj vemo, kako je z modo - enkrat so privlačne anoreksične, drugič spet zaobljene linije. Ne glede na to, v trenut­no zelo modnem avtomobilskem razredu na C3 Aircross prežijo številni, tudi precej mlajši tekmeci, zato je dobro, da nabuhla zunanjost z visoko dvignjenim sprednjim delom in z deljenimi svetili skrbi za prepoznavnost. Čeprav po merah ni največji med podobnimi, je vseeno videti večji, kot je v resnici. Ko sem sedel za volan, se mi je zdelo, da sedim visoko kot ošabni gospodje v večjih in imenitnejših športnih terencih.

No, C3 Aircross je seveda predvsem urbani križanec, s terensko oddaljenostjo od tal, a brez štirikolesnega pogona, kljub vsemu pa zmore obvladati kakšen luknjasti odsek ceste in nekaj centimetrov snega. In ob letošnji prvi pošiljki sem lahko preizkusil program za vožnjo po snegu, ki je s prerazporejanjem navora na pogonsko kolo z boljšim oprijemom nekakšen blagi instant nadomestek štirikolesnega pogona, seveda zgolj za malce poigravanja, ne pa za resne podvige.

Potniška kabina je prostornejša, kot obeta 4,15 metra zunanje dolžine, sprednja sedeža sta precej udobna in dobro je poskrbljeno tudi za glave in kolena potnikov na zadnji klopi. Ta je vzdolžno pomična in osnovni 410-litrski prtljažnik (ki je po prostornosti med boljšimi v razredu) je z zlaganjem mogoče še izdatno povečati, zato gre vanj precej družinske prtljage, tudi kaj takega, kar ni nujno potrebno.

Za volanom voznika pričakajo razgibane oblike merilnikov, ročice ročne zavore, ki spominja na vzvod zakrilc v letalskem kokpitu, in še kaj bi se našlo. Torej, nič dolgočasnega ni v tej notranjosti, čeprav je plastika armaturne plošče neugledno trda in občutljiva za praske. Ampak če kaj, bi C3 Aircross potreboval osvežitev komunikacijskega sistema in sodobnejši paket elektronskih pomočnikov, vsekakor tudi LED-žarometi ne bi škodili.

Osrednji, na dotik občutljivi komunikacijski zaslon med drugim omogoča povezavo s pametnimi telefoni in nastavitve klimatizacije ter navigacijskega sistema, ima precej enostavne izbirnike, njegova slabost pa je počasno in obotavljivo delovanje. Na voznika ves čas preži asistenčni (zvočni in svetlobni) opozorilnik za nenamerno menjavo voznega pasu, ki ga je k sreči mogoče izključiti. Možgani avtomobila si po zagonu motorja ne zapomnijo, da je okoljsko manj ozaveščeni voznik izključil sistem za samodejno zaustavitev in ponovni zagon pogonskega stroja.

1,2-litrski bencinski trivaljnik, ki diha s pomočjo prisilnega polnjenja, se zna dobro prilizovati vozniku, tudi takšnemu, ki mu tovrstni agregati niso ravno najbolj pri srcu. Izkaže se z visokim navorom pri nizkih vrtljajih, zaradi česar je zelo prožen in zvezno vleče skozi skoraj vse delovno območje. Le nekoliko dolgi gibi prestavne ročice šeststopenjskega ročnega menjalnika malce skazijo vozno idilo. Pogonski stroj svoje delo oznanja brez pretiranega hrupa in z dovolj zmerno porabo, ki je bila na našem normnem krogu za steklenico šampanjca, oprostite, bencina, večja od proizvajalčeve obljube.

Volanski mehanizem je natančen in C3 Aircross se zvesto drži začrtane smeri skozi ovinke. Nekoliko ga zmede bočni veter, vendar le pri pri večjih hitrostih. Tudi nagibanje karoserije ne ostane neopaženo, predvsem pri hitro odvoženem zavoju, zato pa potniki dobro čutijo, da je vzmetenje prijazno udobno in mehkobno. Kar seveda pomeni tudi več omenjenega nihanja karoserije.

Kakorkoli, C3 Aircross na cestah tudi po treh letih zagotovo ne ostaja neopažen in je še vedno v igri za najvišja mesta med kompaktnimi urbanimi križanci.