Poznamo takšne in drugačne hibride. Ta Dacia je drugačna

Dacie Duster se v našem uredništvu zadnje čase kar vrstijo. No, vsaj Dusterji. Enega smo preskušali v prejšnji številki in manj pozorni bralci bi pomislili, da se nam je pripetila napaka in smo test pomotoma objavili dvakrat. Pozorno oko pa bo opazilo, da tokratni Duster nima strešnega kovčka, manjkajo pa mu tudi plastične obrobe vrat in pragovi. A najpomembnejša razlika se skriva pod motornim pokrovom.

Litrski turbo trivaljnik je nad sprednjo osjo tokratnega testnega modela, motor pa predstavlja najšibkejšo bencinsko opcijo pri novem Dusterju. No, ne izključno bencinsko. Že v naslovu sem zapisal, da gre za hibrida, to pa zato, ker je najšibkejši Duster opremljen s plinsko napeljavo oziroma sistemom Eco-G, kot ga imenujejo pri Dacii. Če sem natančnejši, je plinski sistem pri omenjenem motorju serijski, hkrati pa je na voljo zgolj pri tem motorju.

Namestiti plinski sistem v bencinsko gnan avtomobil je po mojem mnenju pametna izbira, saj gre za okolju prijaznejši ter cenejši vir energije, zaradi česar pozdravljam odločitev Dacie, da kupcem ponudijo možnost nakupa serijskega vozila s tovarniško vgrajeno napravo. Kupci tako nimajo težav v primeru morebitnih okvar in servisov, sistem pa je prilagojen dotičnemu motorju.

Kot sem že omenil, predstavlja pogonski sklop samo dno motorne ponudbe, kar pomeni, da večjih presežkov od njega ne gre pričakovati. Natanko 100 'konjev' moči za tako velik avtomobil, kot je Duster, predstavlja spodnjo mejo uporabnosti, kar pa na drugi strani pomeni, da bo izpolnil pričakovanja manj zahtevnih voznikov, ki se recimo ne bodo odločali za pogosta prehitevanja ali dinamično vožnjo.

Temu bo nasprotoval tudi le petstopenjski ročni menjalnik. Čeprav med pretikanjem ponuja nekoliko boljši občutek kot menjalnik s prestavo več, pa so razmerja relativno dolga, s čimer še dodatno izpostavi varčnost in ekonomijo. Je pa res - stopalka plina je tako v peti prestavi pri hitrosti okrog 80 ali 90 kilometrov na uro povsem neodzivna, zaradi česar je desna roka veliko preživela na ročici menjalnika.

Pomanjkanje navora in pogosta pretikanja se običajno precej hitro poznajo na porabi goriva. A pri testnem Dusterju, kot sem že omenil, to ni težava. Poraba plina je namreč precej primerljiva s porabo bencina, tako je cena prevoženega kilometra po zaslugi občutno nižje cene plina (ta je v času testa znašala 0,583 evra) kar približno 30 odstotkov nižja kot ob uporabi bencina.

Natanko pet evrov me je namreč stal prevožen normni krog, ob 35-litrskem rezervoarju za plin pa to pomeni, da je doseg v realnem prometu okrog 450 kilometrov. Ko plina naposled zmanjka in sistem samodejno začne črpati gorivo iz 50-litrskega rezervoarja, ta prehod pospremi le kratek in nemoteč trzljaj avtomobila.

Najšibkejši Duster je sicer opremljen zgolj z dvokolesnim pogonom, kar pa za večino voznikov, ki verjetno ne bodo premagovali zahtevnejših terenov, ne bo težava. Ne nazadnje bi tak sistem še dodatno obremenil že tako šibak pogonski sklop. Ta je sicer skromen z razlogom. Njegov namen je zadostiti potrebam kupcev, ki bolj kot dinamično vožnjo cenijo nizke stroške vzdrževanja in pa varčnost. Tudi zato je podvozje precej mehko, avtomobil pa se tako med dinamično vožnjo na odprtih cestah ne počuti najbolje.

Testni primerek je bil opremljen z drugo najvišjo stopnjo opreme Prestige, ki med drugim prinaša nekoliko boljše sedeže, samodejno klimatsko napravo in pa najboljši info-zabavni sistem v Daciini ponudbi Media Nav Evolution, za katerega sem že ugotovil, da velja za enega bolj odzivnih in preprostih, tudi kar se tiče povezljivosti prek sistema Android Auto. Sem pa vseeno pogrešal še nekaj dodatkov, ki jih drugi proizvajalci že ponujajo v vozilih tega cenovnega razreda.

Najbolj me je tako zmotila odsotnost potovalnega računalnika. Enobarvni zaslon instrumentne plošče je namreč prikazoval le skupne in dnevno prevožene kilometre, status merilnikov tlaka v pnevmatikah, temperaturo motorja, status tempomata in nekatere druge informacije, ne pa recimo trenutne in dolgoročne porabe goriva. To je tako še vedno treba računati 'peš', a v primeru uporabe plina se z njo, vsaj če je namen spremljanja porabe optimizacija stroškov, z njo ne boste preveč ukvarjali. V vsakem primeru bodo stroški vožnje zelo nizki.