Kratki test: Ford B-MAX 1.6 TDCi (70 kW) Titanium

Če bi imel družino, če bi se moral zadovoljiti z le enim avtomobilom v družini, če bi imel toliko in toliko denarja na voljo, če bi prevozil toliko in toliko kilometrov itd., bi kupil ta in ta avtomobil. Tako okvirno razmišljamo, ko se odločamo za nakup nekega avtomobila. In manj ko je čejev, večja je verjetnost, da bo ta avtomobil na koncu parkiran pred vašo hišo.

Ford B-Max je eden od tistih avtomobilov, ki izvabi iz vas najmanj čejev. Njegovi največji prednosti sta vsestranskost in uporabnost. Kljub manjši zasnovi se z arzenalom uporabnih idej spremeni v precej bolj uporaben avtomobil, kot je videti na prvi pogled.

Uporabniško izkušnjo z B-Maxom smo dodobra opisali že v velikem testu. Glavna naloga pri snovanju avtomobila je bila zagotoviti lahkoten dostop do zadnje klopi. Z omenjeno rešitvijo brez sredinskega stebrička v kombinaciji z drsnimi vrati dobimo kar meter in pol dolgo praznino za vstopanje in izstopanje. Lahko bi se pošalili, da lahko v trenutku prezračite notranjost avtomobila. Nad njeno prostornostjo se ne boste smeli preveč pritoževati, saj je je dovolj v vse smeri. Le prtljažnik je z dobrimi 300 litri malce skromen, če recimo želimo prevažati dva otroška vozička. Se pa zadnja sedeža s preprostim potegom zložita v popolnoma ravno dno, prednji sedež pa se poklopi v 'mizico' in nastane 2,3 metra dolga luknja za prevoz daljših predmetov.

Voznikov delovni prostor je tipično fordovski. Izredno dober položaj za volanom nam takoj vzbudi željo po dinamični vožnji z avtomobilom. Čeprav je Fordov oblikovalski trend trenutno takšen, da je v notranjosti kopica stikal, je nekako vse na svojem mestu.

Bistvo testnega avtomobila se skriva v nosu, toda o dizelsko gnanem B-Maxu je treba pred nakupom dobro premisliti. Pa ne da bi bilo kaj narobe s sicer odličnim 1,6-litrskim turbodizlom s 70 kilovati. Ta svoje poslanstvo opravlja odlično in v vsakdanjem prometu si boste le malokrat zaželeli kaj več od tega, kar ponuja. Mogoče bi lahko le menjalniku privoščili šesto prestavo in tako zmanjšali motorne vrtljaje pri avtocestnih hitrostih. No, če se vrnemo k pomisleku o izbiri motorja za B-Maxa

... Ford ima namreč v ponudbi trivaljni litrski turbobencinski motor, ki navduši ne glede na to, v katerem modelu se pojavi. Razlika v ceni? Pri enaki opremljenosti je razlika 1.380 evrov v korist bencinske različice. Preračunano glede na tovarniško porabo in trenutne cene goriva se boste z dizlom morali voziti vsaj 70.000 kilometrov, preden boste zaradi manjše porabe in cenejšega goriva izničili razliko v prvotni ceni. Seveda ima vsak svoje prednosti: pri dizlu je to manjša izguba vrednosti vozila, pri bencinarju pa hitrejše segrevanje, mirnejši tek, manjši hrup ...

O voznosti B-Maxa nismo podvomili niti za trenutek. Že to, da je zasnovan na Fiestini osnovi, je podatek, ki prepriča. In res je tako. Fiestina dinamičnost je v B-Maxa prenesena do te mere, da ga je užitek zapoditi v ovinke, a obenem je družinskemu enoprostorcu ustrezno dodan odmerek mehkobe, da je tudi lahkotna vožnja užitek.

Torej, poglavitno vprašanje, ki se postavlja v testu, je: ali je dizel dobra izbira za B-Maxa? Je. Motor se odlično ujame z avtomobilom in mu na splošno nič ne manjka. V šali povedano, je edina slabost dizelskega motorja to, da je v ponudbi boljši bencinski motor.

Besedilo: Saša Kapetanovič