Kratki test: Ford S-Max 2.0 EcoBoost (176 kW) Titanium

Ja, res je, tule bi se zgodba lahko nadaljevala s karavanskim Focusom ST (test ste lahko prebrali v lanski 25. številki, seveda pa ga najdete tudi na naši spletni strani v obsežnem arhivu testov), ampak recimo, da je ona hotela enoprostorca. Ali pa, da je bilo otrok preveč za karavanskega Focusa ST. Kaj pa zdaj?

Pri Fordu so očitno pomislili tudi na družinske očete (in mame), ki se znajdejo v takšnem položaju. Morda jih ni veliko, a vendarle. Zanje so naredili S-Maxa z dvolitrskim turbobencinarjem, pravzaprav enakim, kot ga najdete v Focusu ST.

In dobili zmogljivostno maksimalnega S-Maxa, S-Maxa maxi, kot bi včasih rekli v reliju. S-Maxa na kvadrat.

Bistvo je seveda motor. Enake najdete v Focusu ST, le da ima tale v S-Maxu 176 kilovatov oziroma 11 'konjev' manj kot tisti v Focusu. Razlog? Ugibamo, da so Fordovi razvojniki pač ugotovili, da takšna nastavitev bolj ustreza S-Maxovim voznim lastnostim in podvozju. In ne skrbite: zaradi teh 11 'konjev' S-Max ni prav nič podhranjen, prej nasprotno. Pospešek 8,6 sekunde do 100 kilometrov na uro se na papirju zdi počasnejši kot v resnici, 340 njutonmetrov navora pri vsega 1.750 vrtljajih, še zlasti pa le malo manj od tisočaka vrtljajev naprej poskrbi, da je tak S-Max zelo hiter tudi, če lenarite z menjalnikom. Šesta prestava, 50 kilometrov na uro, pa se ne bo prav nič pritoževal. Enaka hitrost, le v peti prestavi: hitro sledi sunek v hrbet, skoraj tako odločen kot tisti v četrti prestavi. V drugi prestavi, recimo, je vse skupaj dovolj odločno, da se hočejo kolesa zavrteti v prazno.

In kar je še bolje: v nasprotju z enoprostorci z zmogljivim dizlom v nosu S-Maxu z dvolitrskim EcoBoostom v nosu ne zmanjka sape takoj, ko se vrtljaji le malo povzpnejo. S tretjo prestavo lahko na primer pospešujete od 40 na uvozu na avtocesto do krepko ilegalnih kilometrov na uro na avtocesti. In ga potem zataknete v šesto prestavo in uživate. Prestavna ročica sicer povsem korektnega šeststopenjskega ročnega menjalnika utegne v tem avtomobilu samevati. Poraba? Verjetno niste pričakovali, da bomo zapisali dizelskih osem litrov, kajne? Moč in zabavnost imata pač svojo ceno in tej se reče poraba. Pričakujte, da se bo ta vrtela okoli desetih litrov, odvisno od vaših vozniških zahtev. Na našem testu nismo varčevali, pa se je ustavila dve desetinki litra nad to vrednostjo.

Podvozje je, kot se za Forda spodobi, dovolj športno, da tudi S-Max zagotavlja nekaj užitka v vožnji. Ne more se sicer primerjati s hitrimi kombilimuzinami z oznakami GTI, RS in podobno, a kljub dobremu blaženju neravnin (česar boste pri družinski uporabi vsekakor veseli) se tudi ni treba bati, da bi se S-Max v ovinkih toliko nagibal, da bi s kljukami drsali po tleh in da bi se notranje kolo ob pospeševanju stalno vrtelo v prazno. Tudi tokrat je Fordovim inženirjem uspel odličen kompromis med udobjem in športnostjo.

Oznaka Titanium seveda pomeni bogato opremo, tega smo pri Fordu že vajeni, in testni S-Max pri opremi ni razočaral: ima skoraj vse, kar je potrebno in kar bi si lahko zaželeli pri varnosti, odlične v usnje in alkantaro oblečene napol športne sedeže, dober avdiosistem ... Ne, tudi tu nismo ničesar pogrešali.

Cena 42 tisočakov po ceniku za takega enoprostorca sicer ni nizka, a smo obenem prepričani, da avtomobil ni le vreden te cene, temveč tudi, da ga je mogoče, ko s prodajalcem razpravljate o nakupu, dobiti tudi (precej) ceneje. In takrat postane res vrhunski nakup.

Besedilo: Dušan Lukič