Kralj dolgih poti, ki ga vse prevečkrat spregledamo

Kdo pravi, da limuzinske kombije ‘lahko’ izdelujeta le dve, morda tri avtomobilske znamke? Če je pred leti to še nekako držalo, zdaj zagotovo ne več. Pravzaprav se je v tem segmentu v zadnjih letih zgodila prava poplava novincev, kar pa nikakor ni presenetljivo.

Če je šlo še nekdaj za segment vozil, po katerem so recimo posegala le podjetja in države, ki so potrebovale prostorne in udobne večnamenske avtomobile, pa danes po njih posegajo tudi posamezniki z lastnimi (manjšimi) podjetji ali pa enostavno tisti z velikimi družinami – ter velikimi potrebami.

Ob tem pa se zdi, da je najkrajšo potegnil Ford s Tourneom Custom, ki ga na cestah že kar nekoliko težko opazimo. No, morda je tako tudi zaradi njegove podobe, ki nikakor ni vpadljiva, zlasti če je takšen, kot je bil naš testni primerek – sivomodre barve s temno obarvanimi platišči. Nič kaj vpadljivo, a vseeno povsem elegantno, še posebej zaradi temno sivih platišč, ki s 17 palci premera delujejo ravno prav velika. Kromiranih oziroma svetlečih dodatkov je tako na sami karoseriji malo, a hkrati preveč.

Velika in s kromiranim obročem obdana ključavnica na voznikovih vratih takoj pade v oči in pozornost pritegne ob vsakem pogledu na vrata. Sprašujem se, zakaj je pri Fordu niso skrili v kljuko vrat, kot je to praksa pri praktično vseh novejših avtomobilih.

No, pogled v samo notranjost je precej bolj prijeten. Lahko bi rekli, da so vozniški prostor oziroma ključne elemente – volanski obroč in info-zabavni sistem Sync3 – v celoti prenesli iz Focusa. Tourneo Custom je le kombi in pričakovanja, vsaj kar se tiče uporabnosti, so precej večja. In tukaj resnično blesti. Zgolj pred voznikom je odlagalnih mest več kot imam prstov na levi in desni roki skupaj. Vozniku in sovozniku je na primer namenjenih kar osem odlagalnih mest za pijačo.

Mimogrede, osem je tudi USB-rež v celotni kabini, po ena za vsakega potnika, kar je nedvomno rekord in velik plus na daljših poteh. Vsi vemo, kako hitro se izpraznijo baterije pametnih telefonov, če je v igri še kakšen prenosni računalnik, pa je tega mogoče v električno omrežje povezati prek 230-voltne vtičnice med sprednjima sedežema. Samo sedenje je sicer na vseh sedežih udobno, prostora za noge pa je – čeprav sedeži niso vzdolžno pomični – ob še vedno dovolj velikem prtljažniku dovolj tudi za nadpovprečno visoke.

Glavna skrivnost Fordovega kombija in tista, ki navduši vsaj toliko kot uporabna kabina, pa je motor. 185 'konjev' se na papirju zdi veliko, v praksi pa jih je ravno prav. Na avtocesti boste z njim brez težav, če bo treba, med hitrejšimi, na obisku črpalke pa med srečnejšimi. Poraba se bo ob težki desni nogi in mešani vožnji gibala okrog devetih litrov, zasluga za to pa pripada dejstvu, da dvolitrski dizel deluje po principu blagega hibrida in tako med vožnjo od semaforja do semaforja pomaga privarčevati kak deciliter ali dva goriva.