Kratki test: Ford Focus 1.5 TDCi (88 kW) Titanium

Krivec za to je bil motor z enako oznako, ki smo ga pred nekaj meseci spoznali v B-Maxu. Takrat smo zapisali, da je preslaboten in prepožrešen. A v B-Maxu je bila najšibkejša različica tega motorja, v tokratnem Focusu pa najzmogljivejša. Tista, ki ima 120 'konjev' in uradno kombinirano porabo goriva vsega 3,1 litra. Da zgodbe ne raztegujemo brez potrebe: takle Focus je povsem dovolj zmogljiv in več kot le zadovoljivo varčen. Na našem normnem krogu je porabil 4,1 litra goriva, kar ga med našimi klasično gnanimi (torej z izjemo priključnih hibridov) testnimi avtomobili postavlja na drugo mesto.

Tudi testna poraba, ki se je ustavila pri 5,8 litra, glede na mrzlo vreme in obilico mestnih voženj sodi med ugodnejše. Skratka, pri stroških goriva boste s takšnim Focusom lepo varčevali, in to v teh časih (pa čeprav se nafta trenutno še ceni) šteje veliko. Motor ni le varčen, je tudi prijetno prožen (tudi v najnižjih vrtljajih), Fordovi inženirji pa so še poskrbeli, da je njegova zvočna izolacija dovolj dobra. Hkrati je dobro izračunan tudi menjalnik (le peta prestava bi lahko bila malenkost daljša), prestavljanje pa hitro in natančno, zato je življenje s takim Focusom dobro ne glede na to, ali želite pri prestavljanju lenariti ali ste bolj športne sorte.

Da Focus sodi v sam vrh razreda pri podvozju, je znano že dolgo. Je dovolj udobno, da je vsakdanja uporaba prijetna, in hkrati dovolj komunikativno in športno, da ponuja tudi vozniški užitek. Saj ne, da bi bil tak Focus športnik (temu je namenjen Focus RS, o katerem tudi pišemo na straneh te revije), a je kljub temu lepo, če zna volan povedati, kaj se dogaja pod kolesi, in če zna vzmetenje in blaženje dovolj dobro krotiti tako sunke s slabe ceste kot nagibanje v ovinkih. Počutje žive vsebine avtomobila (ne le voznika) je veliko boljše. Za dobro počutje skrbi tudi notranjost.

V avtomobilu te velikosti in zasnove ne gre pričakovati čudežev, v splošnem pa velja, da je za družinsko uporabo prostora dovolj. Pri Fordu so (kot je to vedno bolj v navadi pri sodobnih avtomobilih) sicer malce pogoljufali s krajšim vzdolžnim pomikom prednjih sedežev (zaradi česar se višjerasli vozniki, ki imajo radi bolj iztegnjene noge, ne počutijo najbolje), a so po drugi strani sedeži udobni – in pri tej opremi se lahko Focus pohvali tudi z električno nastavljivostjo. Okoli voznika je kar precej novih oblikovnih elementov (glede na predhodnika).

Spremenjena je sredinska konzola (rešitev za trdno držanje pločevink ali kozarcev s pijačo je odlična), trikraki volan ima tudi nova stikala infozabavnega sistema in tempomata (lahko si zaželite tudi aktivnega, vendar ga testni Focus ni imel), prenovljeni Focus pa je na voljo tudi z novim infozabavnim sistemom Sync 2 (pri opremi Titanium je serijski, a z le devetcentimetrskim zaslonom). Ta se je izkazal za dobro, ne pa tudi povsem vrhunsko rešitev, saj vendarle poskrbi le za osnovno združljivost s pametnim mobilnikom (torej telefoniranje in poslušanje glasbe). Njegov (doplačilni) veliki, na dotik občutljivi LCD z diagonalo 20 centimetrov deluje odlično, zasnova izbirnikov je premišljena in enostavna.

Pravzaprav mu zamerimo le to, da veliki LCD-zaslon skupaj z njim ni serijski (ampak tudi 640 evrov doplačila zanj in za boljši avdiosi­stem ni tako zelo veliko), ter da bo za več združljivosti treba počakati na Sync 3. Novemu Focusu seveda ne manjka (serijskih ali doplačilnih) elektronskih sistemov. Zdaj funkcija samodejnega zaviranja pri majhnih hitrostih deluje do 50 kilometrov na uro (in popolnoma prepreči trk do 30 kilometrov na uro, zazna pa tudi statične ovire).

Sistem v nasprotju z nekaterimi drugimi ni preveč vsiljiv (z opozarjanjem, preden je to treba, ali preobčutljivostjo), navaditi se je treba le (kot pri večini drugih), da je (na primer) pri vožnji pod dvigajočimi se zapornicami (recimo ob vstopu na parkirišče) treba počakati, da se te dvignejo nekoliko bolj, kot bi bilo sicer treba. Dobro deluje tudi sistem za samodejno parkiranje – dovolj velik parkirni prostor zazna dovolj hitro, ne zahteva povsem počasne vožnje, medtem ko vrti volan, in ne zahteva preveč prostora. Ob redni uporabi se nam je le enkrat zgodilo, da je hotel Focusa ob bočnem parkiranju spraviti z zadnjim kolesom na pločnik. In potem ostanemo le še pri ceni.

Je 22 tisočakov za takšnega Focusa (z dvoobmočno klimatizacijo, tipalom za dež, si­stemom Sync2 z velikim zaslonom, boljšo sredinsko konzolo, ogrevanimi sedeži in volanom, aktivnim parkirnim sistemom, tempomatom in ogrevanim vetrobranskim steklom) preveč? Nekateri konkurenti so (podobno, ne pa povsem enako opremljeni) dražji, nekateri tudi cenejši. Tu Focus ni čisto pri vrhu po varčnosti, kot je pri porabi – a tudi občutka, da ste za avto plačali preveč, zagotovo ne boste imeli.

bese­di­lo: Dušan Lukič