Ne motor, kateri menjalnik izbrati? Odgovor je jasen!

Mazda CX-30 je prvi, nekoliko bolj dinamično oblikovan križanec znamke, ki generacijsko povsem sovpada z aktualno Mazdo3. To pomeni, da sta si oba avtomobila, sicer izdelana na enaki platformi, tudi oblikovno precej podobna, hkrati pa ju druži enaka tehnika. To pa pomeni, da ko eden izmed njiju dobi novost, ta sledi tudi pri drugem. In tako se je zgodilo tudi z motorjem Skyactiv-X, ki je pri obeh modelih dobil predpono 'e-'.

Preberite še: Kratki test: Mazda CX30 X180 GT Plus (2020)

O najnovejši izpeljanki (revolucionarnega) Mazdinega motorja sem sicer že nekaj več napisal v prejšnji številki revije Avto magazin (AM 12/2021), saj se je skrival pod motornim pokrovom Mazde3 Sedan. In če je motor že v manjši sestri prijetno presenetil, tudi v CX-30 ni bilo nič drugače.

Na avtocesti gre za odličnega sopotnika, pa tudi elektrika, ki jo zagotavlja električni generator – gre pravzaprav za zagonski generator, ki je z motorjem povezan preko glavne gredi – z napetostjo 24 voltov, igra pomembno vlogo, predvsem pri speljevanju.

Atmosferski zasnovi in precejšnji moči navkljub je tako poraba CX-30 ob zmerni vožnji še vedno relativno ugodna. Ob umirjeni vožnji se je merilnik ustavil pri šestih litrih in pol, kar je 0,2 litra več kot pri Mazdi3 in deciliter manj kot pri lansko leto preizkušeni izvedbi s starejšo izpeljanko tega motorja in z ročnim menjalnikom.

V Mazdi CX-30 je bil namreč s kolesi povezan preko samodejnega menjalnika. Gre skoraj za posebneža med samodejnimi menjalniki, saj v dobi, ko konkurenca utegne ponuditi tudi do osem prestav ali več, izbira le med šestimi prestavami. In ta je na žalost Ahilova peta avtomobila.

Preberi še: Kratki test: Mazda3 Sedan e-Skyactiv X186 GT-Plus (2021)

Motor namreč daje občutek prožnosti, zdaj tudi v spodnjem območju vrtljajev, pa tudi podvozje ponuja več kot le solidno lego na cesti. Samodejni menjalnik pa temu žal ne more slediti, saj je preprosto prepočasen. Tudi v sistemu ročnega pretikanja namreč traja predolgo, da zamenja prestavo, ob odločnejši obremenitvi stopalke za plin pa zna tudi zelo neuglajeno trzniti.

Notranjosti Mazde3 in CX-30 sta v osnovi skoraj identični, razlike so tako rekoč mikroskopske. Oba avtomobila se razlikujeta le na zgornjem delu armaturne plošče, natančneje pri ohišju merilnikov ter zaslonu infozabavnega sistema, ki je v CX-30 nekoliko bolj izpostavljen, prostostoječ.

So pa zato oblikovalci pri CX-30 notranjost odeli v nekoliko nenavadno (a pri Mazdi že videno) kombinacijo črnega in rjavega usnja – pravega in umetnega. Vendarle bolj prijazno očem kot sicer še vedno zelo elegantna črnina. Vsekakor pa sta ergonomija v kabini in pa kakovost izdelave na zelo visoki ravni (čričkov v armaturi ne boste slišali niti tisti s popolnim sluhom), zaradi česar je CX-30 brez dvoma na tem področju korak pred konkurenco in upravičeno »sili« v premijski segment.