Izbira, za katero se utegnejo odločiti ljubitelji klasike

Kakor koli obračate – CX-5 je Mazdin model, ki bi ga sam umestil v kategorijo zimzelenih uspešnežev te znamke, ki že tako slovi po tem, da se ne ozira kaj dosti po trendih, da je oblikovno zadržana, tehnološko pa samosvoje napredna. Na evropskih tleh še vedno največji SUV je prišel na trg že davnega leta 2012, in čeprav je danes v salonih mogoče najti že drugo generacijo – vozil pa sem že prenovljeno verzijo – je tesna tehnična in oblikovna sorodnost med prvo in trenutno generacijo ostala.

V zadnji prenovi pred slabim letom so oblikovalci uspešno zarezali v prednji del tega športnega terenca, ki zdaj resnično deluje bolj sodobno in ostro predvsem po zaslugi ožjih in s svetilno tehnologijo LED opremljenih žarometov, večje maske in odbijača v celem. A kljub temu – njegove osnovne linije ne morete zgrešiti, saj želi tale Mazda ostati športni SUV v pravem pomenu besede. In sem spada seveda povsem spodobna oddaljenost od tal, ki znaša 20 centimetrov.

No, o največjem CX-u smo sicer že marsikaj zapisali, vendarle pa je treba pri zadnji prenovi izpostaviti tudi nove digitalizirane merilnike – ki seveda niso povsem digitalni. Kar je malodane unikum na tem področju, zagotovo pa tudi že primerjalna prednost, saj marsikdo želi analogne klasike, ki so jim pri Mazdi le dodali nekaj nujne digitalizacije za kakšno dodatno informacijo ob levem in desnem robu osrednjega merilnika (sicer pa je mogoče vse videti tudi še na projekcijskem prikazovalniku na vetrobranskem steklu).

Preberite še: ADAC razkriva: to so najmanj zanesljivi avtomobili

Vse skupaj pa povzema podobo iz prejšnjih generacij. V vsem ostalem je to Mazda, kakršno poznate. In kakršno ste pričakovali. Le da je v opremi Takumi vrhunsko obdelana in izdelana ter seveda najbolje opremljena.

Na osrednjem grebenu je še vedno masivna ročka (sicer samodejnega) menjalnika, ki je s šestimi prestavami rahlo anahroničen, ampak dobro deluje; osrednja konzola je prostorna, z uporabnim okroglim vrtljivim stikalom za nadzor infozabavnega sistema in osrednjim zaslonom na vrhu armaturne plošče. Vse osnovne funkcije opravlja vzorno, kaj več ne zmore, Android Auta ni v opremi, zaslon pa tudi ni občutljiv na dotik (kar seveda ni neka velika pomanjkljivost).

Celoten sistem zahteva določena privajanja, zato pa lahko na njem voznik spremlja tudi porabo, nadzoruje delovanje varnostno-asistenčnih sistemov in podobno. Zanesljivo in hitro, ampak, kot rečeno, v dobi današnje hiperpovezljivosti je ta sistem za marsikoga morda že korak zadaj. Za mnoge pa bo – kot avto in celoten pristop – ravno zaradi tega predstavljal prijeten korak stran od včasih nadležne digitalizacije.

Ja, tak je pravzaprav tudi avto v celem. Čeravno morda malce pretiravam ob takšnih trditvah. Prijetna je že možnost izbire spodobnega in z navorom obdarjenega dizla, ki se (še) vrti v tej Mazdi. Štirivaljnik zmore 135 kilovatov (184 KM), s čimer je tale model več kot spodobno motoriziran, ampak navkljub 445 njutonmetrom navora se zdi, da ga ne razganja od energije.

Bolj izpostavljena je ugodna in prijazno rastoča krivulja navora, ki jo vedno, še zlasti pa v spodnjem režimu vrtljajev spremlja značilen kovinsko-dizelski zvok. Klasika pač. Seveda ga je moč podrezati in spodbosti, da CX tudi poskoči – treba ga je pač malo zavrteti; gre pa tudi preko oznake 4000. S šeststopenjsko prestavno enoto se kar dobro razume – je pač le šeststopenjska in za ročno pretikanje je treba uporabiti ročko, voznih programov pa tudi ne boste našli.

Enostavno in prijetno ga je voziti ne le zaradi preglednosti, z navorom obdarjenega dizla in samodejnosti, pač pa tudi zaradi prijazno komunikativnega volanskega mehanizma, ki je za tak tip avtomobila tudi dokaj hiter. No, teža in nastavitev podvozja sta, sploh z opcijskimi 19-palčnimi platišči in pnevmatikami 225/55, bolj primerni za polikan asfalt, saj se na zaporedne kratke grbine CX odziva s potresavanjem in kakšnim čvrstim, slabo filtriranim udarcem izpod podvozja. Blažilci pač težko krotijo težo velikih platišč ... Ne pretiravajte torej.

Zagotovo se tudi med zavoji tale SUV pelje dobro, predvsem pa predvidljivo, toda v luči novejših Mazdinih modelov je pač čutiti, da ima zasnova tega športnega terenca na grbi že nekaj let. In tista značilna Mazdina agilnost pač ne pride več tako do izraza, saj je tokrat manj volje do dinamičnega zavijanja, bolj izrazito pa je tudi nagibanje v zavojih. Je pa zabavno, ko mu je mogoče ravno takrat, ko je na meji zdrsa, tudi malce spodnesti zadek in ga hip zatem s plinom in odzivnim štirikolesnim pogonom tudi uloviti in postaviti nazaj v linijo. Stara šola pač ...

V tem rastočem segmentu modelov SUV Mazda CX-5 predstavlja pravzaprav prijetno spremembo in prinaša možnost alternative za tiste, ki si želijo več avtomobila in manj digitalizacije oziroma več vožnje in manj povezovanja. In vse to obvlada dovolj dobro.