Mazda3 Sport 2.0 GTA

Mazda3 GTA je bil eden tistih avtomobilov, ki mi je bil po dolgem času pač pisan na kožo. Tistih štirinajst dni je bil dejansko moja spodbuda! Zato sem se že zjutraj veselil, da bom lahko po službi skočil v Portorož na kavo ali na Bled na slastno 'kremšnito'. Po nekaj dneh nisem niti več iskal izgovorov za daljše vožnje …

Mazda3 je v živo je veliko večja (v primerjavi s predhodnikom 323F je zrasla v dolžino za 170 mm, v širino za 50 mm in v višino za 55 mm), predvsem pa je, odeta v rdeče, tudi veliko prikupnejša kot na slikah. Ali ste sploh opazili, kako so njeni boki razširjeni - kot bi bila majhen dirkalnik Kit Car!

Ali niso satovje v prednjem odbijaču, projektorska zasenčena žarometa (s ksenonom! ), velik zadnji spojler, 17-palčna aluminijasta platišča ali le izbuljeni odbijači (zadnji že kar pretirano! ) hudi? Ne spreglejte zadnjih luči: temu bi lahko rekli kar tovarniški tuning! Lepo, moderno, vendar se sprašujem, kako bo, ko bo moda prozornih zadnjih stekel mimo. Bo Mazda3 GTA še tako zanimiva?

Toda tisto otroško veselje, ki me prevzame vsakič, ko si še posebej močno želim preizkusiti določen avtomobil, je že po prvih kilometrih splahnelo. Da, ob prvem stiku z Mazdo3 GTA sem bil razočaran. Prevelika pričakovanja? Ne bi rekel, saj sem se z leti naučil gledati (sanjsko) avtomobilsko plehovje z varne razdalje, toda vseeno sem pričakoval, da bo motor s 150 konjskimi močmi le bolj brutalen.

A naše meritve so pokazale, da sem se pošteno motil. GTA pospeši od 0 do 100 km/h v samo 8, 8 sekunde, kar je čas recimo jutranjega prvega dolgega požirka kave! Ob spoznanju zmote svojih čutil sem bil vesel. Zakaj? Zato, ker si pridevnik dober zasluži tisti avtomobil, pri katerem nimaš občutka, da »leti«, hkrati pa suhoparni številki pospeška in končne hitrosti dokazujeta, kako hitro se lahko ušteješ.

Temu se reče dober »paket«, skupek odličnega podvozja, zavor, menjalnika, gum, motorja in vseh tisoč sestavnih delov, ki gradijo avtomobil. Spet sem bil vesel kot otrok!

Mazda3 ima že podvozje naslednjega Focusa, hkrati pa si ga že deli z Volvom S40/V50. Če predpostavljamo, da ima že sedanji Focus izredno dobro športno podvozje, si lahko predstavljamo, da bo naslednik ta adut obdržal ali ga celo nadgradil. In priznam, legendarna Hrušica (cesta med vasjo Kalce in Podkraj, beri med Logatcem in Ajdovščino), kamor zaidem res samo z »zabavnimi« avtomobili, je to le potrdila.

Ozka cesta s hitrimi in počasnimi zavoji, pogostimi prevoji in močnimi zaviranji je bila osvojena. Mazda3 Sport GTA je z njo opravila z odliko, hitro, zanesljivo, brez kančka obotavljanja.

Motor sem priganjal do rdečih vrtljajev, toda pri tem sploh nič (slušno) trpel, od menjalnika sem zahteval natančnost in hitrost pri pretikanju, in pri tem prav nič pogrešal šesto prestavo, čez ovinke sem švigal kot za šalo kljub prednjemu pogonu (pri tem sem skoraj spregledal, da je bila Mazda obuta v zimske čevlje, sicer bi se še bolj izkazala! ) in na koncu pohvalil še zavore.

Ko se pripelješ na cilj malce zadihan in imaš občutek, da se avtomobil navkljub skoraj samomorilski vožnji ni prav nič naprezal, se lahko tehniki le prikloniš. In še zadnji test, zavore. Pri testnih avtomobilih pogosto po nekaj tisoč kilometrih »meljejo« in »cvilijo«, kot bi imele za sabo petdeset tisoč km, saj jim ponavadi nobeden od voznikov ne prizanaša. Pri GTA so (tudi) po ohladitvi delovale kot nove, zaslediti ni bilo nobenega pohajanja sape, ki so recimo zelo pogosta pri francoskih (tudi športnih) avtomobilih.

Stabilnost v hitrih ovinkih lahko pripišemo tudi povečanemu koloteku v primerjavi s predhodnikom (spredaj za 64 mm, zadaj za 61 mm), predvsem pa je radodarna Mazdina medosna razdalja v primerjavi s konkurenco. Mazda3 GTA ima namreč kar za 72 mm večjo razdaljo med osema v primerjavi z Golfom pete generacije, 32 mm več od Peugeota 307, 94 mm več od Alfe 147 in 15 mm več od Mégana.

Toda suhoparne številke pač ne morejo povedati, kako uspešno smo švigali med tistimi zahtevnimi ovinki, kajne? Lahko pa mi verjamete, da so se petstopenjski menjalnik, s katerim ukazujemo menjalniškim zobnikom prek hitrejše in natančnejše pletenice (hkrati pa se zaradi naprednejšega prenosa tudi tresljaji manj prenašajo v potniško kabino), hiter bencinski štirivaljnik z dvema odmičnima gredema v glavi ter zelo živahen in elektrohidravlični servovolan izkazali kot … pravi izbor!

Nikoli, ne po mokrem ne po suhem ali celo po snegu, nisem pogrešal klasičnega servovolana, saj je volanski sistem odličen tako pri »občutku« kot pri hitrem odzivanju. Prav tako je treba povedati, da je opreme v tem avtomobilu ogromno, vključno s stabilnostnim sistemom DSC, ki pri preveč pogumnem vozniku pomaga obdržati avtomobil na cesti.

Vendar prav »ta hitri« (ciljni kupci, kajne? ) bodo pogosto izklapljali ta sistem, sicer vam pri dinamični vožnji skozi ovinke tempo narekuje elektronika. Ob izklopljenem sistemu DSC pa razbremenjeno pogonsko kolo v ovinku vedno malce zakoplje v prazno, kar bi z dobrimi letnimi gumami prav gotovo omejili. Mazda3 Sport GTA namreč nima zapore diferenciala, nalogo klasične zapore naj bi opravljal prav DSC. Kot rečeno, ga morate izključiti, če hočete kaj »akcije«. Pa smo tam …

Naša Mazda3 je imela le eno šibko točko - slabšo kakovost izdelave! V testnem avtomobilu smo namreč opazili, da se je nekajkrat sprožila opozorilna lučka, da varnostna blazina ne deluje (in nato kmalu tudi ugasnila, kar se je mimogrede zgodilo že drugič zaporedoma v Mazdi3! ), da usnjeno prevleko na prestavni ročici zlahka premikate tudi levo-desno in da je pri vsakem močnejšem zaviranju volanski drog »padel« v armaturno ploščo.

Skratka: potrebna je bila dobrega servisa! Ampak tudi to me ni toliko zmotilo, da ne bi o Mazdi3 GTA premišljeval kot o svojem naslednjem avtomobilu!

Aljoša Mrak

Foto Aleš Pavletič