Mazda5 1.8 TX

Danes je na trgu množica malih limuzinskih kombijev. Prav vsak od njih pravi, da je drugačen in edinstven. No, če pogledamo resnici v oči, nas želijo o tem prepričati proizvajalci, tržniki in prodajalci. Dejstvo pa je, da je danes že kar nekaj malih limuzinskih kombijev, ki imajo tako sedem sedežev kot tudi sorazmerno veliko prostora (v petsedežni postavitvi), številne odlagalne prostorčke, poličke in žepe, so vsesplošno uporabni ter lajšajo poti vozniku in njegovim sopotnikom.

In vendar je Mazdi uspelo v vsej tej podobnosti ubrati še eno novo pot. Ste kdaj pomislili, česa še ne ponujajo mali limuzinski kombiji? Drsnih vrat na boku. Že res, da je med velikimi kombiji kar nekaj takšnih, ki jih imajo, a med malimi je Mazdina Petka prva in do nadaljnjega tudi edina.

Še največkrat se boste oziroma bodo razveselili drsnih bočnih vrat potniki na zadnjih dveh vrstah sedežev. Drsna vrata pridejo namreč še kako prav pri dostopu do sedežev na ozkih parkirnih prostorih. Dodatna prednost Petkinih drsnih vrat je tudi, da se ob popolnem odprtju sprosti dovolj velik prehod, da tudi dostop do tretje vrste sedežev ni pretirano naporen. Seveda k temu pripomore tudi klop (beri: sedeža) v drugi vrsti, ki se z malo manj kot skupno 30-centimetrskim vzdolžnim pomikom dovolj odmakne s poti, da sprehod do zadnjih, sicer dokaj zasilnih dveh sedežev ne zahteva preveč gimnastičnih sposobnosti potnikov.

Gledano skozi suhoparne centimetre, je Mazda5 prostoren avtomobil. Sedenje na sedežih v prvi in drugi vrsti bo dovolj udobno, na šestem in sedmem pa samo, če v srednji vrsti ne bodo sedeli kakšni dolgini, ki se požvižgajo na reveža za njihovimi hrbti. Skratka, če se bodo potniki med seboj dogovorili, bo vzdolžnih centimetrov dovolj za vse.

Rahlo se lahko zalomi le pri v višino odmerjenih centimetrih na zadnjih dveh sedežih, na katera bi mi zaradi zasilnosti posedli predvsem manjše potnike, recimo otroke, in pri srednji zasilni ’pručki’ v drugi vrsti. Slednje ne priporočamo za daljše vožnje, saj je zaradi izbočenosti in ozkosti resnično uporabna le kot zasilni izhod. Njena prednost pa je, da jo, ko je ne potrebujete, pospravite pod sedalo levega sedeža v srednji vrsti.

Drugi del Petkinega sistema prilagajanja notranjosti Karakuri pa predstavlja pod sedalom desnega sedeža v drugi vrsti skrita zložljiva polička, ki je v spodnjem delu opremljena tudi z dodatno odlagalno mrežico. Prednost te izvedbe je, da se takrat, ko uporabljate ali odlagalno poličko ali srednji sedež, pod sedalom enega od obeh sedežev sprosti dokaj velik odlagalni prostor. Ta je sicer obložen s trdo plastiko, po kateri se bodo manjše stvari glasno drsale sem ter tja, a za zemljevide, tudi atlase formata A4, se bo tam našlo več kot dovolj prostora.

Ob podrobnejšem pregledovanju potniškega prostora ugotovimo tudi, da se pri Mazdi niso ukvarjali z mislijo o odstranljivih sedežih, saj vseh pet v drugi in tretji vrsti vedno ostane v avtomobilu. To je po eni strani dobro, saj lahko na cilju, kjer raztovorite recimo hladilnik, na poti nazaj naložite vseh pet (šest) potnikov. Druga, manj odlična stran te zasnove pa je, da imate zato, ker ste prisiljeni sedeže vedno voziti s seboj, v avtomobilu na razpolago ustrezno manj prostora za prtljago.

Petki štejemo pri tem v dobro to, da ko zložite naslone vseh petih sedežev, dobite povsem raven in pravilno oblikovan prtljažni prostor, ki je zmožen pogoltniti kar 1830 milimetrov dolg, nekaj čez meter širok in približno 80 centimetrov visok kos prtljage. Prevoz pralnih strojev in podobnih večjih predmetov torej ne bi smel predstavljati težav.

Ko smo že pri merah avtomobila, se ustavimo še pri njegovih glavnih karoserijskih merah: medosni razdalji in skupni dolžini. Prva je z 2750 milimetri v svojem razredu druga najdaljša. Za en centimeter daljšo ima samo Citroënova Xsara Picasso, ki pa ni sedemsedežnik, tako da lahko rečemo tudi, da premore Mazda5 med sebi enakimi najdaljšo medosno razdaljo.

Tudi s skupno dolžino karoserije je Petka med najdaljšimi v razredu. Ob upoštevanju teh dveh zelo zgovornih mer in številke 5 v imenu lahko ugotovimo, da to ne bo edini Mazdin limuzinski kombi. Skoraj prepričani smo namreč, da je številka štiri, ki ostaja med kombilimuzinsko Trojko in Petko, namenjena manjšemu petsedežnemu limuzinskemu kombiju.

Tako lahko rečemo, da je Petka tekmica sedemsedežnima Renaultu Grand Scenicu in Oplovi Zafiri, predvidoma petsedežna Mazda4 pa bo v prihodnosti odgovor na petsedežna Scenica in recimo Fordovega Focusa C-Maxa, ki si s Petko deli tudi platformo, a ima od nje kar za 11 centimetrov krajšo medosno razdaljo.

Vrnimo se v potniški prostor, natančneje k prednjima sedežema. Tam si bo skoraj vsak voznik zaradi po višini in globini nastavljivega volanskega obroča ter po višini nastavljivega sedeža lahko uredil delovno mesto po lastnih željah. Tudi splošna ergonomija je dokaj dobra, pri čemer izstopata le namestitev stikal klimatske naprave tik za prestavno ročico in medsebojna izmenljivost podatkov (izmenjujejo se ura in podatki potovalnega računalnika ter podatek o nastavljeni notranji in zunanji temperaturi) na sredinskem zaslonu, ki je v močnem soncu (ob dnevnih lučeh) žal slabo berljiv.

Med sprehodom pod prednji pokrov pridemo do pogonskega sklopa. Slednjega sta v testni Petki sestavljala 1, 8-litrski bencinski štirivaljnik in petstopenjski ročni menjalnik. Za prvega lahko zapišemo, da svoje delo opravlja po pričakovanjih, za drugega pa (na Mazdino in voznikovo žalost) prav tako.

Za premikanje približno 1500 kilogramov lastne mase Mazde5 se je 85 kilovatov ali 116 konjskih moči in 165 njutonmetrov največjega navora v večini primerov izkazalo za povsem zadostno motorizacijo. Več motorne poskočnosti in prožnosti smo si zaželeli le med vožnjo s polno ali skoraj polno naloženo Petko, ko je kazalec na tehtnici pokazal tudi dve toni ali celo kakšen kilogram več. Poznalo se je, da se motor bojuje z vsakim kilogramom vozila, zato takrat od njega ne pričakujte veliko. Deloma lahko izboljšate poskočnost s pogostejšim sprehajanjem skozi pet prestav, a vam to gotovo ne bo v užitek.

Prestavni mehanizem menjalnika sicer omogoča dovolj natančne in razmeroma kratke, a žal ne tudi lahkotne gibe ročice. Podobno kot smo že omenili pri Mazdi6, tudi v Petki menjalnik ne mara hitrega pretikanja. To izrazi s trdimi gibi ročice, zaradi katerih voznik ne bo z veseljem velikokrat posegal po njej. Vzrok za slabo pretikanje so močne zadrževalne vzmeti v prestavnem mehanizmu, zaradi katerih je treba pri izklopu iz prestav prestavno ročico močno potisniti ali potegniti. Pri tem najbolj izstopa peta prestava, ki ima poleg vsega prav tako močno prečno vzmet, ki ročico menjalnika vedno vrača v izhodiščni položaj v prosti tek med tretjo in četrto prestavo in tako vzpostavi v mehanizmu dodaten upor pri pretikanju. Mazda bi kljub domiselnim inženirjem, ki se pogosto spomnijo novih stvari, pri snovanju menjalnikov lahko posnemala konkurenco.

Toda kljub podpovprečnemu menjalniku je Petka na cesti zelo prepričljiv avtomobil. In kako ne bi bil, saj si podvozje deli s Fordovim Focusom C-Maxom, za katerega smo že večkrat zapisali, da je eden najbolj voznih limuzinskih kombijev na zemeljski obli. Podobno ugotovimo tudi za volanskim obročem Mazde5, ki kljub daljši medosni razdalji in večjim karoserijskim meram ter zajetnejši lastni masi ni izgubila veliko v primerjavi z manjšim C-Maxom.

Povratna povednost krmilnega mehanizma je tako še vedno zelo dobra, kar velja tudi za njegovo odzivnost in ne nazadnje vodljivost Petke. Nastavitev podvozja je prav tako zelo dobra, pri čemer vzmetenje učinkovito prestreže večino cestnih nepravilnosti. Udobje vožnje pa je nadgrajeno z dovolj učinkovito zvočno izolacijo, da nabiranje kilometrov ne bi smelo biti naporno za potnike.

Da bi bilo življenje z Mazdo5 kar se da udobno in prijetno, poskrbi paket opreme TX z dokaj obsežnim seznamom serijsko vgrajenih stvari. Omenimo samo nekatere: nedeljiva samodejna klimatska naprava, sredinski naslon za roko na voznikovem sedežu, radijski sprejemnik s predvajalnikom CD, električni pomik šip spredaj in zadaj, vse sodobne varnostne sisteme od ABS-a, sistema proti zdrsu pogonskih koles TCS, stabilizacijskega sistema DSC in varnostnih blazin ter varnostnih zaves, in še bi lahko naštevali.

Paket TX je vsekakor dobro založen, a je zaradi tega Petka dražja, celo dražja od tekmecev, ki so lahko krepko cenejši. Kateri je na koncu, ko upoštevate vse svoje želje, dejansko cenejši, pa je stvar podrobnejše primerjave, ki jo prepuščamo vam ob prebiranju številnih reklamnih katalogov.

Ko se boste prebijali skozi kup prospektov, si boste prej ali slej zastavili naslednje vprašanje. Ali se množica avtomobilov resnično razlikuje med seboj ali gre le za lažne obljube tržnikov, ki me želijo zvabiti v svoj prodajni salon? Mi vam zagotavljamo, da je Mazdi s Petko, podobno kot Oplu s sedemsedežno Zafiro pred leti, uspelo sestaviti avtomobil, ki je kljub številnim podobnostim s konkurenco od nje tudi dovolj drugačen, da mu lahko pripnemo pridevnik edini. In to je, če nas vprašate, v današnji (pre)veliki ponudbi ’ponaredkov’ velik dosežek. Bravo, Mazda!

Peter Humar

Foto: Aleš Pavletič