Mazda5 CD143 GT (DVD)

Pomembno je recimo, da imajo otroci dovolj prostora za svoje drobnarije, da vidijo iz avta, zelo zaželen pa je tudi sistem za zabavo, recimo DVD-predvajalnik, da malčki celo pot do morja ali babice gledajo risanke in dajo tistim spredaj (in drug drugemu) mir. Tisti, ki so take sisteme že uporabili, brez njih le težko preživijo. V naši nekdanji supertestni Corolli Verso, ki je videla kar precej obmorskih krajev z otroki na zadnjih sedežih, je bil tak zabavni sistem vreden samih pohval. Zato lahko mirno zatrdimo, da je prav tisti DVD v oznaki testne Mazde 5 pravzaprav njeno bistvo.

Seveda pa ni dovolj, da se avto pohvali s takim sistemom, pomembna je predvsem njegova uporabnost. In pri tovrstnih rečeh vedno obstaja več filozofij. Pri Mazdi so ubrali srednjo pot - malo večji LCD-zaslon, ki se spusti s sredine stropa in nanj lahko gledata oba (ali vsi trije) potniki zadaj. Uporaben bi bil celo za potnike v tretji sedežni vrsti.

A po drugi strani to pomeni, da je zaslon precej oddaljen od potnikov, da morajo glave držati v (rahlo) nenaravnem položaju in da je zaradi zložljivosti zaslona sistem primerno bolj zapleten. Nekateri imajo to rešeno drugače, recimo s po enim manjšim zaslonom v zadnjem delu naslona za glave na prednjih sedežih. Tako potnika zadaj lažje gledata, a po drugi strani trpijo morebitni sredinski potnik in tisti v tretji vrsti (če ta obstaja).

DVD-predvajalnik v Mazdi je (pohvalno) nameščen kar nad zaslon in zato zlahka dostopen, ko je treba devede zamenjati, daljinski upravljalnik pa dovolj preprost, da tudi s tem ne bo težav. Skratka: če ste zadovoljni z enim sedempalčnim zaslonom sredi stropa, lahko sistem le priporočimo, še posebej ker zna poleg devedejev predvajati tudi avdio- in videocedeje, s CD-medijev (tudi CD-RW) pa zna predvajati tudi datoteke mp3 (kar pomeni, da bo odlično služil tudi za predvajanje le glasbe na daljših poteh).

O preostanku Mazde5 bralci Avto magazina veste že skoraj vse. Sedenje spredaj je dobro, a za voznike višje rasti preveč utesnjeno (zaradi prekratkega vzdolžnega pomika prednjih sedežev), v (tudi ločeno vzdolžno pomični) drugi vrsti se sedi dobro, v tretji za silo. Uporabnost močno poveča sistem Karakuri (za pomikanje, zlaganje in umikanje sedežev), prtljažnik je ob petih potnikih velik, ob sedmih bolj zasilen, notranjost v celem pa dovolj zračna, da je sedenje v njej sproščajoče. Drsna bočna vrata poskrbijo tudi za preprost dostop do notranjosti.

143-’konjski’ dizel pod motornim pokrovom je za Mazdo5 najboljša izbira. Zaradi neodzivnosti v nizkih vrtljajev lahko občasno, ko turbopuhalo ’prime’, deluje nekoliko sunkovito ali prerobato, a se za to oddolži z zmogljivostmi pri potovalnih hitrostih, ko je dovolj prožen, da pogosto poseganje po prestavni ročici šeststopenjskega menjalnika ni potrebno. Ko k temu dodamo še na udobje nastavljeno podvozje, ki pa vožnjo skozi ovinke še vedno prenese brez pretiranega nagibanja, je jasno: Mazda5 je s to pogonsko mehaniko odličen družinsko-potovalni avtomobil. Zabavna elektronika, ki se skriva v njem, ga bo za nekatere kupce naredila vrhunskega - ni pa njegovo bistvo. Bistvo je še vedno dober avto.

Dušan Lukič

Foto: Aleš Pavletič