Mini Cooper S Clubman

Se spomnite prvega Clubmana? Originalnega iz sedemdesetih let težko, kajti tudi med tedanjimi Miniji je bil Clubman Estate prava redkost. Kaj pa Clubmana iz novejše zgodovine znamke Mini? Tisti je bil pravi posebnež. Nič bolj napihnjen ni bil kot običajni Cooper, le zadaj je prevažal karavanski nahrbtnik, ob strani pa je imel le ena zadnja vrata.

Tudi to, da se v prtljažnik dalo priti skozi dvokrilna vrata, je povzel po originalnem Clubmanu. Novi Clubman še vedno ohranja nekaj te tradicije, a vseeno je močno prilagojen uporabniškim zahtevam kupcev. Pri Miniju so ugotovili, da se med njihovimi kupci poleg klasičnih individualistov najdejo tudi ljudje, ki bi s takim avtom radi celo prevažali družino naokoli. A zakaj bi le en mulc imel zadaj vrata, drugi pa ne? Pozabi tradicijo, dodaj še ena vrata, se je najbrž slišalo pri zahtevah vodilnih pri Miniju. Novi Clubman je tudi precej zrasel: s 4.250 milimetri se postavi ob bok Volkswagnovemu Golfu, z dodatnimi 30 milimetri v širino pa dobimo veliko več notranjega volumna, ki smo ga pogrešali v prejšnji različici.

Samo voznikovo delovno okolje se je glede na predhodnika dosti spremenilo, ne pa prav veliko, če Clubmana primerjamo z vsemi drugimi aktualnimi modeli. Nekoč velik merilnik hitrosti na sredinski konzoli je zdaj prostor za večpredstavnostni sistem, ki pa je obdan z LED-trakom, ki skozi svetlobne signale ponazarja različne parametre delovanja avtomobila, pa naj si bo to prikazovanje motornih vrtljajev, izbira voznih profilov, jakost zvoka radia ali enostavno ambientalna osvetlitev. Merilnik hitrosti se je tako zdaj preselil na klasično številčnico pred voznika, ob doplačilu pa vam lahko Mini vse podatke izpisuje tudi na projicirnem zaslonu.

Ta je le pogojno dobrodošel, saj je narejen tako, da je nad klasičnimi števci nameščena dodatna konzola z dvižnim steklom, na katerem se izpisujejo podatki, to steklo pa je precej temno in nam zastira pogled na cesto. Avto, ki ga uvrščamo v premijski svet malčkov, jasno, prihaja s premijskim naborom opreme. Za aktivno in pasivno varnost bodo skrbeli skoraj vsi sistemi, ki jih imajo Bavarci na policah, pa tudi kakovost izdelave ter žlahtnost materialov nakazujeta, da Mini izhaja iz premijskega koncerna. Zaznali smo le nekoliko več težav v delovanju radarskega tempomata, saj je bil precej neodločen. Pri vključevanju na prehitevalni pas je prepozno zaznaval avte, ki se oddaljujejo, zato je najprej zaviral in šele nato pospeševal, pa tudi precej neenakomerno je zaviral pri običajni vožnji za počasnejšim.

Z uporabniškega stališča je Mini zelo napredoval, a je doprinos na tem področju kljub vsemu premajhen, da bi ga lahko uvrščali med najboljše. Prostora na zadnji klopi je dovolj, sedi se dobro, nad glavami je tudi dovolj prostora, ISOFIXsidrišča so lahko dostopna, prostora za odlaganje drobnarij je precej. Manj premišljena je zasnova prtljažnih vrat, saj so ta tako debela, da grobo posegajo v notranjost že ne tako velikega 360-litrskega prtljažnika. Tudi ko boste upravljali dvokrilna prtljažna vrata, umazaniji na rokah ne boste ušli. Čeprav je za odpiranje vrat dovolj le z nogo pomigati pod odbijačem, je umazano kljuko treba prijeti pri zapiranju. Velja pripomniti, da tovrstno odpiranje vrat tudi ni najbolj varno, saj se vrata dokaj hitro odprejo vstran, in če se otrok ponesreči znajde v bližini, lahko močno zaboli. Seveda taka zasnova vrat ne pomaga tudi pri pregledu nad vozilom pri vzvratni vožnji, ki je ob majhnih oknih, velikih vzglavnikih in hitro umazani kameri le še tipanje s pomočjo parkirnih tipal.

Pa se Clubman še vozi kot pravi Mini? Tudi tu je Mini zašel v sivo cono. Kompromisi so terjali davek in tisti obljubljeni občutek gokarta ne smemo jemati preveč resno. Različica Cooper S seveda poskrbi za odlične zmogljivosti, tudi ko prek voznega profila izberemo športno nastavitev, dobimo več odzivnosti in malce boljšo zvočno kuliso. A vseeno mu bolj pristaja umirjen način vožnje in tisto zalogo moči izkoristimo le, ko je treba na prehitevalnem pasu dodobra pospešiti. Zato pa daljša medosna razdalja in prilagojeno zadnje vzmetenje poskrbita za več užitkov pri umirjeni vožnji, saj nam Clubman ponuja precej več udobja kot klasičen Mini.

Pa je potem sploh treba pogledovati k različici Cooper S? Namensko bi mu sicer bolj odgovarjal dizelski motor iz različice Cooper D, a vseeno je Cooper S namenjen tistim, katerim družina ni izgovor za kratenje užitkov pri preganjanju Minija. Pri Miniju so z novim Clubmanom razširili spekter uporabnikov, a so se po drugi strani malce izneverili tradiciji in prvotnemu poslanstvu. Tega jim novi kupci tako ali tako ne bodo zamerili, saj jih bo Clubman prepričal ravno zaradi omenjenih kompromisov, stari kupci pa bodo tisto pristnost že poiskali med drugimi hišnimi modeli, ki ostajajo zvesti Minijevi osnovni miselnosti.

Saša Kapetanovič foto: Saša Kapetanovič