Podaljšani test: Honda Civic 1.8 i-VTEC Sport

Tudi naše trimesečno druženje s Hondo Civic je minilo, kot bi nekdo prestavil na svetlobno hitrost. Čas leti, ko se zabavaš, pravijo. In res je. S Civicom smo prevozili skoraj 10.000 kilometrov in malo od teh je bilo suhoparnih. Redko smo ga uporabljali za klasično vožnjo iz službe v službo, saj je bil večinoma poslan v 'boj', ko se je odpravljalo na dirke, snemanja, predstavitve ipd.

Strnimo občutke. Že pogled na Civica sproži več impulzov v možganih, kot je v navadi pri nekaterih drugih avtomobilih. Čeprav je oblika že nekaj časa prepoznavna, je še vedno dovolj sveža in futuristična, da ga preprosto ne gre spregledati. Seveda se slog prenaša tudi na notranjost, ki je mešanica klasičnih avtomobilskih tehnik z naprednim prikazom le-te. Ga ni uporabnika, ki ob pogledu na merilnike in zaslone ne bi pomislil na povezavo z vesoljsko ladjo.

Če izvzamemo kratko vzdolžnico, se v Civicu sedi dobro. Poleg položaja k dobremu občutku precej pripomorejo volanski obroč, ki lepo 'sede' v roke, in aluminijaste stopalke, ki so za petico. Menjalnik je s svojimi natančnimi gibi tako prepričljiv, da so na desnici dovolj že štirje prsti brez palca za suvereno pretikanje pri lahkotni vožnji. Na splošno je prijetno pretikanje v vzvratno prestavo, ki je prav tam kot šesta, le da med mirovanjem avtomobila ročica lepo zdrsne v pravo izbiro.

O primernosti motorja smo sprva dvomili, vendar se je izkazal za precej bolj prilagodljivega, kot smo pričakovali. Če smo si namreč zaželeli varčne vožnje, je bil pri nizkih vrtljajih neverjetno uglajen in zadovoljivo prožen, ob pravilni uporabi zanimivega indikatorja primerne prestave pa tudi nič kaj požrešen. Hondini motorji sicer slovijo kot naviti, a se ta tokrat ni najbolj izkazal, je pa Honda kljub temu dobro vlekla, če smo se poigravali z iskanjem pravega območja vrtljajev. Pri uporabi tempomata je bilo malce slabe volje, saj se motor precej namuči, preden ponovno doseže prej nastavljeno avtocestno hitrost.

Če se malo posvetimo še zapiskom iz testne knjižice: kot rečeno, smo s Civicom prevozili 9.822 kilometrov s povprečno porabo 7,9 litra. Najvarčneje je vozil Uroš, ki nas je vse ugnal s porabo 6,9 litra na 100 prevoženih kilometrov. Tarnali smo nad nepreglednostjo dvodelne zadnje šipe, nastavljanjem bluetooth povezave, iskanjem primernega kota naslona sedeža zaradi vzvoda, ki onemogoča natančno nastavitev, in slabo vzvratno kamero. Skoraj vsakdo pa je pohvalil prostornost na zadnji klopi, izpostavili smo še množičnost odlagalnih mest in priročnost priključkov pod naslonom za roko.

Besedilo: Saša Kapetanovič