Zato je najbolj prodajan v Evropi

Razlogov za to je veliko, glavni pa se zagotovo skriva v razmerju med ceno in tem, kaj ponuja, t. i. price–performance. To sicer ne pomeni, da je Sandero poceni, dobite pa za svoj denar zagotovo veliko. V našem primeru morda še več, kot bi človek od tovrstnega avtomobila dejansko pričakoval. Paket opreme Stepway ga namreč »našminka« v (navidezno) terensko vozilo. Dejansko je samo navidezno, saj dodatne funkcionalnosti – z izjemo morda nekoliko dvignjenega podvozja in strešnih nosilcev – ne ponuja. Je pa na pogled zelo simpatičen, to mu moram priznati.

Morda se vam zdi, da ste Dacio Sandero Stepway v Avto magazinu že zasledili. In ne motite se. Avto smo že preizkusili, tudi v edini preostali motorni različici. A tokrat je drugače. Pri Dacii so se namreč odločili za korenito prenovo celostne podobe znamke. Tako je nastal nov logotip, ki zdaj krasi aktualne modele romunskega proizvajalca, posledično pa spreminja tudi Sanderov obraz, ki gre zdaj bolj v korak s časom in oblikovalskimi trendi ter še bolj optimistično zre v prihodnost. Kakšno razliko lahko naredi en sam logotip, kajne?

S paketom Stepway je avto tudi malenkost bolj oddaljen od tal (slabe štiri centimetre), kar bo prav prišlo pri vožnji po bolj razritem makadamu. Več pa ne. V oči zagotovo bode oranžna barva, ki seveda spada na seznam doplačil, Stepway pa se od običajnih Sanderov loči tudi po 16-palčnih platiščih. Nasploh je kompaktnost Dacie Sandero zelo dobrodošla, v kombinaciji s kamero za vzvratno vožnjo, parkirnimi senzorji ter ugodnim obračalnim krogom pa je manevriranje po mestu več kot enostavno.

Litrski trivaljnik je prijazen motorček

Mestna je tudi motorizacija. Oznaka TCe 90 pove, da je pod motornim pokrovom starosta litrskih trivaljnikov, ki ima oznako – glede na občutke – odmerjeno zelo sramežljivo. Na pozitiven način. Nikoli ne bi rekel, da ima zgolj 67 kilovatov (91 KM), saj je njegova poskočnost v rangu zmogljivejših. V osnovi gre za zelo preverjen motor, ki je služil za pogon že številnim Daciam in Renaultom, tako da presenečenj glede tega ni. Ročni šeststopenjski menjalnik je dober sopotnik motorja, s kratkimi prvimi prestavami pa pomaga do občutka poskočnosti, pri čemer zmotijo le dolgi in glasni hodi ročice menjalnika. Okornost med prvo in drugo prestavo me je presenetila, a ker sem že sedel za volanom kakšnega Sandera, bi rekel, da je to lastno našemu testnemu vozilu.

Rezek zvok trivaljnika vzbudi nekaj želje po priganjanju v obrate, čeprav mu nato hitro pojenjajo moči, poraba pa se precej poveča. Na splošno Sandero za bolj dinamično vožnjo ni narejen, udobju podrejeno podvozje in posreden volanski mehanizem pač ne vabita med skrite hribovske zavoje. Najbolje se bo počutil ob umirjenem križarjenju po urbanem okolju, hkrati pa mu tudi kakšen izlet na odprte ceste ni tuj. A daljša potovanja boste najbrž raje odmislili, pa ne zaradi pogonskega sklopa ali podvozja, ki je na precej udobni ravni tudi zaradi dolgih hodov vzmeti in blažilcev, temveč zaradi sedežev, ki sta sicer razkošno odmerjena tudi za visokorasle voznike, a telesu nudita le malo oprijema.

Prostornost je res njegov adut

Na splošno je kabina prostorna. Presenetljivo prostorna. Ne le spredaj, tudi zadaj je za povprečno visoke potnike prostora dovolj tako za noge kot tudi za glavo. Prtljažnik sicer meri 328 litrov, kar ni pretirano, a se s podiranjem zadnje klopi približa 1.500 litrom uporabne prostornine. Materiali, ki so jih uporabili v notranjosti, so me na neki način razdvojili. Po eni strani se sedežne obloge in uporabljene tkanine zdijo kakovostne in mehke na otip. Zlasti preseneča srednji pas armaturne plošče, prav tako oblečen v tkanino. Po drugi strani pa so uporabili izjemno trdo plastiko, ki lahko precej pokvari vtis. In vsakič, ko pomislim na to, pomislim tudi na ceno in dejstvo, da je ob bogati opremi avtomobila nekje bilo treba skleniti kompromis.

In ko sem ravno pri opremi – v testnem avtomobilu je bilo praktično vse, kar Sandero premore. Multimedijski paket z razširjeno povezljivostjo (Apple CarPlay in Android Auto), tempomat, strešno okno …

Skratka, težko bi pomislil na kaj več v avtu tega razreda. Vse to odtehta marsikaj, a svoje doda pri ceni, ki je v testnem primeru presegla 18 tisočakov. In tu sem bil ponovno rahlo razdvojen. Zakaj? 18.000 evrov ni malo denarja, a hkrati za nov avto dokaj razumna cena. Če bi stal tisočaka ali dva manj, bi bilo skoraj idealno. In ja, (skoraj) tako opremljenega Sandera lahko dobite za približno dva tisočaka manj, le imenu »Stepway« se je treba odreči.

Dacia Sandero je že nekaj časa povsem razumna izbira za običajnega uporabnika mestnega avtomobila. Bogata oprema, preverjena tehnika in iz generacije v generacijo bolj simpatična podoba so njegovi glavni aduti. Paket Stepway je nekakšna nadgradnja, ki pa s povsem funkcionalnega vidika pač ni nujna. 

Preberite še: V garaži počivata Bentley in Lamborghini, a eden najbogatejših Slovencev se po Dubaju vozi kar z »Uberjem«
Priporočamo tudi: Nimajo barve zato izdelujejo samo bele avtomobile, a še vseeno niso dokončani

Morda vas bo zanimal tudi ta pogovor, ki ga vodi Borut Pahor.