Renault Clio Sport 1.6 16V

Ker pa je Clio Sport 1.6 16V za zdaj pri nas najmočnejša različica, ki je naprodaj, si ga oglejmo tudi od blizu. Sanje pustimo za kasneje. Dvolitrski Clio sicer že vozi po cestah, vendar ga v Sloveniji pričakujemo šele aprila.

Clio Sport 1.6 16V je najbolj prepoznaven po značilnih aluminijastih platiščih.

Kombinacija ozkih in širokih »špic« ni ravno običajna, je pa to ena izmed tistih stvari, ki ga naredijo drugačnega. Druge razlike niti niso tako opazne. Seveda ne smemo pozabiti na obliko karoserije s tremi vrati, ki že sama po sebi deluje bolj športno. Spojler nad zadnjimi vrati pa estetsko zaključi in poudari obliko. Prepoznamo ga tudi po napisu 16V na bočnih zaščitnih letvah.

Okraski v videzu brušenega aluminija so vdelani v sredinsko konzolo in na obloge vrat. Uporabili so različne odtenke sive barve, ki nekoliko popestrijo notranjost, da ne deluje tako monotono kot bi sicer. Ne manjkajo števci na športno beli podlagi in športna prednja sedeža, volan in prestavno ročico pa so oblekli v usnje. Drugače se Clio Sport sploh ne razlikuje kaj dosti od drugih Cliov, pa naj bo to v dobrem ali slabem smislu.

Premehke sedeže so zamenjali novi, športnejši. Imajo občutno trše in dvignjene bočne dele, tako na naslonu kot na sedalnem delu. Bočni oprijem je tako precej boljši, vendar je njihovo trdoto čutiti predvsem pri izstopanju in vstopanju. Vendar ne bi nič škodilo, če bi bil sedež tudi na sredini nekoliko trši, predvsem v ledvenem delu. Voznikov je dovolj dobro nastavljiv tudi po višini, kar pa ne velja za sopotnikovega. Ni nastavljiv po višini, poleg tega pa je nastavljen precej visoko, tako da je glava višjega sopotnika že precej blizu stropa.

S paketom 16V ima Clio poleg že omenjenih športnih dodatkov tudi dokaj bogato osnovno opremo. Za stranski varnostni blazini in klimatsko napravo, če to seveda želite, je sicer treba doplačati, veliko opreme pa je že v paketu sport (aluminijasta platišča, ABS, potovalni računalnik, meglenke, deljiva zadnja klop, usnje na volanu in alkantara na sedežih, pokrov motorja iz aluminija, žarometi z dvojno optiko . . ).

Šestnajstventilska tehnika prevladuje že v večini Renaultovih motorjev, zato ni nič čudnega, da je nekaj te tehnike deležen tudi Clio. Clio Sport 1.6 16V poganja sodoben motor s sodobno konstrukcijo in sodobnimi zmogljivostmi. 110 KM bi sicer lahko bilo tudi bolj suverenih, predvsem v takšnem majhnem avtomobilu. V Laguni so bili, po občutku sodeč, poskočnejši! Motor torej nikakor ni preveč dirkaški, čeprav bi natančen menjalnik in dobro podvozje prav zlahka prenesla tudi to.

Številk, obljubljenih na brzinomeru (240 km/h), ne boste dosegli. Clio Sport 1.6 16V komaj doseže 190 km/h, kar smo mu seveda zamerili. Merilnik vrtljajev z belo podlago ustvarja športno razpoloženje, v nasprotju z drugimi merilniki, ki nimajo označenega rdečega polja, je v tem Cliu prepovedano območje označeno (6500). Sicer komaj vidno, pa vendar.

Dobre zavore in dobro podvozje obljubljajo veliko užitkov pri vožnji. Volan (lepo nastavljiv po višini) je nameščen značilno položno, z dokaj neposrednim vodenjem pa daje dober občutek. Clio je zelo dobro vodljiv, kar lahko vožnjo spremeni v užitek. Informacije s ceste prihajajo do voznika hitro in nemoteče. Podvozje ni pretrdo (v primerjavi s tistim v 2.0, ki je za odtenek trše), ne dopušča pa tudi pretiranega nagibanja karoserije.

V opremo je vštet tudi potovalni računalnik, ki ponuja veliko informacij. Skoraj preveč! Če bi na primer števec prevoženih kilometrov premaknili kam drugam in omogočili listanje po podatkih v obe smeri, bi bil še veliko bolj pregleden in uporaben.

Pri Renaultu trdijo, da Sport v imenu ali oznaka na avtomobilu še ne pomeni to, kar bi mogoče kdo lahko pričakoval. Sport še ne pomeni, da je avtomobil pripravljen za svetovno prvenstvo v rallyju. Ravno nasprotno, najpomembnejša sta udobje in uglajenost, šele potem pridejo na vrsto športni užitki. Športnosti je torej le za ščepec. In če je osnovna različica za vas prešibka, je torej prava izbira 1.6 16V z oznako Sport. Najzahtevnejši pa lahko počakate na tisto pravo: V6 z 240 konji.

Igor Pucihar