Test: Audi Q3 Sportback 2.0 TFSI Quattro S-Line - Atletska drža in tekmovalna miselnost

Konec lanskega leta novi Q3 na avtomobilski parket ni prišel samo s kozmetičnimi popravki zunanjosti, ampak s povsem novo podobo in tudi z novimi tehnološkimi posladki, ki pri predhodniku še niso bili uveljavljeni. Ampak spodobi se najprej zapisati nekaj vtisov s prvega srečanja iz oči v luči, kot radi rečemo ob prvem bolj poglobljenem srečanju.

Bolj športen, a z manj prostora

Q3 je še naprej  na voljo v dveh karoserijskih izvedbah, kot običajni križanec in bolj športno orientirani Sportback.

Razlika je vidna predvsem v zadnjem delu, ki je pri 4,53 metra dolgem Sportbacku prirezan v kupejevskem slogu in avtomobilu daje atletsko podobo, ki tako kot pri vsaki športni aktivnosti zahteva nekaj odrekanja. Zato se je na primer treba sprijazniti z manjšo prostornino prtljažnika, ki je pri vse postavljenih petih sedeži s 488 litri sicer enaka v obeh karoserijskih izvedbah, pri zloženi zadnji klopi pa Sportback s 1.289 litri voznika in potnike prikrajša za skoraj 100 litrov prtljage.

Drugi primanjkljaj se pojavi na zadnjih sedežih, kjer je zaradi poševne strehe manj prostora za glave; Sportback je za slabe tri centimetre nižji od »navadnega« Q3, zato tistim, ki merijo nad 180 centimetrov ne priporočam sedenja zadaj, kjer si zaradi solidno odmerjenega vzdolžnega prostora ne bodo grizli kolen, bodo pa njihove glave precej blizu stropa.

Inovativnost je šla predaleč

Pričakovati, da v novem Q3 ne bo digitaliziranega voznikovega delovnega mesta, je približno tako kot, da na njegovi maski hladilnika ne bi bilo štirih povezanih krogov. Audijevi notranji arhitekti so za volanom očitno hoteli ustvariti tehno - moderno vzdušje armaturna plošča je usmerjena proti vozniku in jo zaznamuje ukrivljen pas dveh povezanih zaslonov. Pred voznikom je 11,9-palčna instrumentna plošča, poleg nje pa je 12,8-palčni zaslon na dotik komunikacijskega sistema.

Do tu vse lepo in prav, potem pa nekaj, kar me je nekoliko »iztirilo«.  V novem Q3 so si namreč Audijevi notranji arhitekti zamislili inovativne obvolanske ročice, ki to pravzaprav niso, bolj gre za nekakšna satelitska stikala, ki na levi strani združujejo modul za upravljanje smernikov, luči in brisalcev, na desni pa podobno oblikovano ploščo za izbirnik samodejnega menjalnika.

Na prvi pogled se zdi nekoliko zapleteno in vozniku vzame kar nekaj časa, da se znajde in še potem lahko pride do zmešnjave. To velja še zlasti za stikalo za upravljane prednjih in zadnjega brisalca, pri katerem logika ni povsem očitna in voznikove roke ne vedo dobro kam bi segle. Stikalo je pravzaprav kolesce na ročici, ki je nepraktično in vse skupaj je videti precej ceneno, vsekakor pa nevredno znamke s štirimi krogi.

Karakter je ostal samozavesten

Tudi z novo grafično podobo digitalnega prikaza se žal nisem mogel navdušiti, čeprav je zdaj operacijski sistem, ki streže voznikovemu upravljanju z večino funkcij avtomobila, enostavnejši. Vendar se ne morem znebiti občutka, da je šla ta poenostavitev nekoliko predaleč in če bi lahko izbiral, bi se odločil za prikazovalnik, kakršen je bil v prejšnji generaciji (in mu skoraj nič ni manjkalo).

In najpomembnejše, karakter novega Q3 je ostal usmerjen k samozavesti in stabilnosti. Podvozje je precej togo, še posebej v kombinaciji z večjimi kolesi, ki s premerom devetnajstih palcev niso prevelika in  so skupaj s podvozjem dobra kombinacija. Na gladkem asfaltu se avtomobil zdi zelo kompakten, nagibanje v ovinkih je minimalno in držanje smeri se lahko oceni z visoko natančnostjo in s koles se na volan prenašajo razumljive povratne informacije. Na splošno se Q3 zdi bolj lahkoten, kot nakazuje njegova kategorija. Z veseljem spreminja smer in ostaja stabilen in predvidljiv tudi med hitrimi manevri z volanom.

Tudi zavore so natančno in naravno odmerjene, vendar v tej izvedbi ni rekuperacije. Na prečnih neravninah in bolj grbinastih površinah podvozje nekoliko ropota, kar Audiju ne more biti v čast, vendar to niso tako siloviti udarci, ki bi se v tolikšni meri prenašali v kabino da bi motili potniško udobje. In verjetno pri športno nastrojenem križancu ni treba posebej pojasnjevati, da je bila pri nastavitvah podvozja glavna prioriteta stabilnost, da je bila stabilnost glavna prioriteta.

Športnost in tehnologija

Pod pokrovom motorja najmočnejše izvedbe je znani in preizkušeni 2,0-litrski brncinski štirivaljnik, ki »diha« s pomočjo prisilnega vpihovanja zraka. Če so pri Audiju hoteli poudariti športni karakter Q3, je to zanj pravi pogonski stroj! Že res, da s 195 kilovati (265 KM) ne pokaže izjemne eksplozivnosti, toda tudi z umirjenimi zmogljivostmi ne razočara, kajti moči je še vedno dovolj za prehitevanje, poraba pa s povprečjem 7,9 litra.

Tudi štirikolesni pogon deluje zelo gladko in neprisiljeno. V snegu in na drugih spolzkih podlagah se z omejenim stabilizacijskim sistemom ne boji poslati kar nekaj moči na zadnjo os. Tudi z najmočnejšim motorjem Q3 Sportback sicer ni posebej zabaven športni terenec, je pa zagotovo eden najbolj okretnih in živahnih avtomobilov pod Audijevo streho.

Med tehnološkimi inovacijami, ki jih s seboj pripeljala tretja generacija je vsekakor treba omeniti matrične žaromete, ki lahko na cesto v dveh vrstah projicirajo tudi različne simbole: na primer prikaz širine vozila pri prečkanju ozkih odsekov, opozorilo na nizke temperature ali označevanje širine voznih pasov na avtocesti.

Audi Q3 Sportback je zelo samozavesten avtomobil z rahlo športnim pridihom, je premišljena evolucija uspešnega modela, ki temelji na kombinaciji visokokakovostne izdelave, sodobnih tehnologij in prepričljivih voznih lastnosti. Q3 Sportback je namenjen strankam, ki si želijo kompaktnega križanca s predznakom prestiža z rahlo športnim značajem in jim ni mar za vsak liter prtljažnika. Seveda pa je predpogoj zmožnost razknjiženja skoraj 57 tisočakov z računa; toliko je namreč treba odšteti za Q3 Sportback S-Line.