Test: BMW M5 Touring – Težkokategornik med porcelanom

Ampak od takrat je minilo že veliko časa, želje pa so se spremenile primerno letom. No, kakorkoli, BMW je M5 Touring spravil na ceste predvsem zato, da so v bavarski prestolnici izstrelili opozorilni rafal proti okroglo uro vožnje oddaljenemu Ingolstadtu, od koder prihaja največji tekmec Audi RS6 Avant. In ne, tokrat vas ne bom moril z oblikovnimi podrobnostmi zunanjosti, le to je treba omeniti, da je M5 Touring s 5,10 metra dolžine in k tlom približano karoserijo videti kot mišičasti atletski težkokategornik.

Športnik po duši in telesu

Osebna izkaznica BMW-jevega najbolj športnega avtomobila je naravnost osupljiva: bencinski osemvaljnik s 4,4 litra gibne prostornine, s prisilnim vpihovanjem zraka skozi dva turbinska polnilnika, priključno hibridna tehnologija z dodatnim elektromotorjem, skupna sistemska moč 535 kilovatov (727 KM), orjaški navor okroglih 1.000 Nm.

In rezultati seveda niso presenetljivi, najvišja hitrost bi bila lahko kar 305 kilometrov na uro, če ne bi bilo predpisane blokade pri 250 kilometrih na uro, brutalni pospešek z mesta do 100 kilometrov pa vso svojo energijo sprosti v samo  3,5 sekunde.

Če ste po pritisku stikala pričakovali polnokrvni zvok bavarskega osemvaljnika, živite v zmoti, saj se sprva ne zgodi nič takega, kar bi napeljevalo na to, da je M5 Touring krvoločna zver, kajti uvodno besedo ima vselej elektromotor. Tako najprej pride do izraza nežna plat, tiho, diskretno in brez trenutnih izpustov kaže povsem drugačen obraz kot njegovi predhodniki z nezamenljivimi motorji z notranjim zgorevanjem.

Z uporabo stikal s črko M na volanu, aktiviranjem načina boost z levo obvolansko prestavno ročico ali seveda močnejšim pritiskom na stopalko za plin, postane 197-konjski elektromotor pomožni pogonski agregat, medtem ko V8 glasno oznani svojo vlogo primarnega pogonskega sistema BMW M5 Touring. No, ko me je pospeševalna sila grobo pritisnila ob sedežno naslonjalo, se je zelo hitro zbudil tudi bencinski motor in oznanil svojo prisotnost s huronskin grmenjem, ki je prava pesem za ušesa tistih, ki še pomnijo kakšni so pravi športni avtomobili.

Za tiste, ki jih je dovolj med nogami

Toda hkrati se mi je od nekje prikradlo vprašanje, kakšen je smisel tako močne konjenice v tako težkem avtomobilu. Ker namreč M5 Touring tehta zajetnih 2.550 kilogramov in nekako je to gmoto treba uravnotežiti s peklensko močnim pogonskim sklopom. Avtomobil s svojim športnim karakterjem kar kliče po vožnji skozi ostre ovinke, kjer se kažejo fizične meje podvozja in po vmesnih ravninah, kjer motor lahko sprosti vso svojo energijo.

V notranjosti je vse tako kot se v sodobnih in športno začinjenih avtomobilih iz bavarske avtomobilske prestolnice pričakuje. Na voljo so električno nastavljivi sedeži, ki so ogrevani in prezračevani. Včasih se zdi BMW-jev informacijsko komunikacijski  sistem nekoliko nepotrebno zapleten, a ko je vse nastavljeno, vozniku ni treba kaj dosti posegati po njem.

S pritiskom na stikalo Dynamic Plus je motor ves čas pripravljen na napad in že ne preveč odločen pritisk sproži brutalno pospeševanje, ki z navorom ob vsakem prestavljanju povzroči radostno razpoloženje voznikom, ki imajo v krvi primerno raven adrenalina; drugi z manj izkušnjami bodo verjetno ostali zadržani, kajti BMW M5 Touring je avtomobil za voznike, ki jih je dovolj med nogami, da obvladajo pobesnelo zverino z močnim pogonskim strojem.

Osemvaljnik si zasluži priznanje. Je prefinjen, a hkrati oster in energičen. Zaradi električne pomoči praktično ni turbo zamika in se zdi še močnejši, kot kažejo tehnični podatki. Povezan je z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom, ki deluje odlično – v komfortnem načinu je neopazen, pri športni vožnji pa se hitro odziva.

Brez skrbi, vse je pod nadzorom

Ob vsej nadzorni elektroniki, ki skrbi, da se ne zgodi kaj nepredvidenega, sem na čelu vseeno začutil mrzel pot. Kljub temu, da je volanski mehanizem filigransko natančen in se zdi kot bi ob zaznavanju gibov rok zraven bral še voznikove misli. Namreč, v vsakem trenutku zvesto sledi vozni liniji in vozniku vselej posreduje dovolj informacij o dogajanju med kolesi in podlago.

Oprijem je tako prepričljiv, da za volanom začutiš, da je nekje v ozadju še nekaj rezerve, kar vsekakor ustvarja občutek samozavesti in hkrati tudi zavedanje, da nekje obstaja ločnica, ki jo ni pametno prestopiti. Ampak dokler avtomobil voznika ne zvabi v prepovedano skušnjavo, je vse v redu in nič ne uide izpod nadzora. Seveda pa zaradi kombijevske dolžine in predvsem zaradi že omenjene teže, ni pričakovati, da se bo M5 Touring v ovinkih obnašal kot kakšen športni kupe, čeprav suvereno obvladuje svoje kilograme. In zavira s tako silo, da misli na težo čudežno splahnijo.

Rad bi bil tudi družinski avtomobil

Podvozje je v primerjavi z običajno serijo 5 občutno bolj čvrsto. Tudi na ne pretirano grbinastih cestah se udarci v kabino prenašajo precej bolj kot bi si želeli potniki na zadnji klopi.

Ne privoščim jim trpljenja med zoprnim poskakovanjem in tresenjem, niti občutka teže v želodcu med grobim pospeševanjem. In tega ne more nadomestiti ne udobje potniške kabine, ki je začinjeno z odličnim zvočnim sistemom in usnjenim sedežnim oblazinjenjem, niti družinsko prostoren prtljažnik, ki se iz osnovnih 500 poveča na 1.630 litrov.

BMW M5 Touring bi bil rad tudi družinski avtomobil, kar s prostornostjo in prilagodljivostjo tudi je. Vendar ne, hvala, udobje ni prvenstvena lastnost. Sicer pa zelo dobro združuje užitek v vožnji iz avtomobilsko sladkih časov s sodobno, a pogosto kruto učinkovitostjo. Morda je to zadnji avtomobil te vrste: ogromen, brutalno močan, praktičen in še vedno resnično vozniško uživaški. Torej ekstremni športni kombi, kakršnih zelo verjetno ne bo več.