TEST Citroën C5 Aircross Hybrid 136 – Napredek v zrelih letih

Citroënov največji križanec je na avtomobilskem svetu od leta 2018 in od prenove sta minili že dve leti. Vendar pa je naknadno prišla še okrepitev pri pogonskih sklopih, kjer se je bencinskim in dizelskim strojem ter priključnemu hibridu pridružil še običajni hibrid.

Rahle kozmetične spremembe

Ampak najprej še nekaj besed o osvežitvi, ki je bila predvsem kozmetična z drobnimi, vendar kar številnimi spremembami. Te so med drugim vsebovale preoblikovanje maske hladilnika in dnevnih luči, ki so po novem v obliki “prevrnjene” črke Y in rahlo modificirane zadnjih luči, v katerih pa še vedno svetijo halogenske žarnice.

V notranjosti je največja sprememba na armaturni plošči; osrednji prikazovalnik je diagonalno večji in samostojno stoji nad prezračevalnimi odprtinami. Videti je bolj sodobno, žal pa pri C5 Aircrossu s prenovo niso vgradili tudi novega infozabavnega sistema, ki bi si ga lahko sposodili pri katerem od koncernskih sorodnikov, že zato, da bi omogočal brezžični dostop do najbolj množičnih aplikacij.

Znana osnova z dodatkom

Osnova hibridnega pogona je nekoliko “sfrizirani” 1.2-litrski trivaljni bencinski motor, ki deluje s pomočjo prisilnega vpihovanja zraka in zdaj iz sebe iztisne okroglih 100 kilovatov (136 KM), kar je rahlo povečanje. Motor je povezan z novim robotiziranim dvosklopčnim menjalnikom (ë-DCS6), ki vključuje tudi 21-kilovatni elektromotor. Z elektriko ga oskrbuje majhna baterija pod voznikovim sedežem. Čeprav ima le skromno zmogljivost, naj bi zadostovala  za večino  mestnih voženj v električnem načinu.

Hibridni C5 Aircross na cesti ostaja zvest Citroënovi filozofiji udobja ki se izraža v uglašenem vzmetenju in razkošno odmerjenih sedežih. Tudi nad prtljanikom bodo godrnjali samo tisti, ki jim nikoli ni nič prav, saj je s 580 litri osnovne prostornine spodobno velik. In nič se ne pritožujem, ker se je zaradi mehkobnega vzmetenje treba sprijazniti z nekoliko bolj izrazitim nagibanjem karoserije v ovinkih, vendar avtomobil ostaja razmeroma miren. Zdi se, da se blaga hibridna pogonska enota hitro regenerira  tako da je mogoče pri nizkih hitrostih pogosto voziti v električnem načinu. Z bolj dinamičnim načinom vožnje majhen elektromotor tudi ublaži sunke pri prestavljanju v višjo prestavo.

Še vedno v dobri kondiciji

Po drugi strani pa elektromotor glasneje oznanja svoje delovanje kot je to značilno za tovrstne pogonske stroje. Njegovo žvižganje je precej slišno, tako pri pospeševanju kot pri zaviranju. Nekaj časa se mi je to zdelo zabavno, manj razveseljivo pa je, da bencinska žeja ni občutno nižja kot pri izvedbi brez električne pogonske asistence; testno povprečje na merilnem krogu je naneslo 8,3 litra na 100 kilometrov. To verjetno nakazuje, da je trivaljnik nekoliko prostorninsko podhranjen za težo tega avtomobila.

Morda so pri Citroenu s hibridnim C5 Aircrossom razmišljali predvsem kako bodo znižali skupni seštevek v zrak izpuščenih toplogrednih plinov, toda ta krianec je kljub priletnosti še vedno v presenetljivo dobri kondiciji. In zanimiva izbira za vse, ki niso goreči nasprotniki trivaljnikov in vsega kar diši po elektriki.