Test: Citroën C5 Aircross Hybrid 145 Max: Sladkosti in priokusi francoske kuhinje

Nenazadnje je C5 Aircross paradni model francoske znamke, ki se mora dokazovati tako pred tekmeci drugih avtomobilskih znamk kot tudi pod streho domačega koncerna, kjer mu ob boku vozita Peugeot 3008 in Opel Grandland, s katerima si deli dobršen del mehanike in tehnologije.

Nasvidenje okrogline!

Oblikovalci zunanjosti so sledili filozofiji, ki so jo ubrali že pri manjšem C3 Aircrossu, kar pomeni, da so pometli s karoserijsko mehkobnostjo, ki so jo zamenjali bolj oglati robovi in v celem bolj robustna zunanja podoba. Vendar je z menjavo generacij bolj pomembno, da je C5 Aircross zdaj bistveno večji in prostornejši, čeprav že predhodnik ni skoparil s potniškim udobjem in prostorom za prtljago.

Torej največji Citroenov križanec  ima ostrejši, a hkrati elegantnejši videz z izstopajočimi  svetlobnimi elementi, ki so v hišnem slogu razporejeni na odbijač in ob masko hladilnika, podobo pa so začinili tudi z dvema krilcema na zadnjem delu, ki nista samo za okras, ampak tudi dejansko pripomoreta k aerodinamiki.  

Prirastek centimetrov in prostora

Z dolžino 4,65 metra je C5 Aircross v primerjavi s predhodnikom pridobil kar 15 centimetrov, 6 centimetrov ga je več v širino, prav za toliko je večja tudi medosna razdalja. S tem dovolj jasno nakazuje, da ni avtomobil za mestno okolje, ampak velik družinski križanec, ki je namenjen tudi daljšim potovanjem. In na daljših vožnjah centimetrske prirastke najbolj občutijo potniki na zadnjih sedežih, ki jim ne manjka prostora za glave, kolena in ramena.

In tudi prtljažnik lahko sprejme veliko tistega, kar želijo družinski člani vzeti s seboj na počitnice in potovanja. Družinski poglavar, ki običajno (vsaj v zglednih družinah je bilo svoj čas tako), prevzame natovarjanje, lahko dobro izkoristi 651 litrov prostora in 75 litrov v prtljažni »kleti«, s podiranjem zadnje klopi pa nastane ravna površina in avtomobil v tem primeru sprejme 1.668 litrov prtljage ali tovora. Obstaja pa tudi možnost, da je na krovu sedem sedežev, a v tem primeru se prtljažna radodarnost precej zmanjša.

Prispodoba dnevne sobe

Ambientalno vzdušje v tem avtomobilu je zelo prijetno in pri Citroenu skoraj ne pretiravajo, ko obljubljajo počutje kot v domači dnevni sobi. Pri najimenitnejšem paketu opreme  je velik del armaturne plošče in vratnih oblog prevlečen s sivo tkanino z mehkim penastim oblazinjenjem. Sedežem so strokovnjaki za udobje dodal še nekaj pene je bila -dodana tudi sedežem, ki so udobni, a na srečo ne pretirano. Sedeže je mogoče nastaviti različne pozicije, so ogrevani, prezračevani in opremljeni z masažno funkcijo.

Pred voznikovimi očmi je poleg digitalnega instrumentarija še 13-palčni zaslon, ki je tam za vse ostalo. Za razliko od tistega kar je v manjšem C3 Aicrossu, je tu zaslon usmerjen pokončno, večino operacij je mogoče opraviti z dotikom, vendar k sreči ni treba vselej klikati po obsežnih menijih. Fiksna nadzorna vrstica omogoča hiter dostop do domače strani, telefona ali glavnih nastavitev avtomobila, na voljo je tudi neposreden dostop do klimatske naprave. 

Pomembno je, da se sistem gladko odziva na dotik. Slaba stran so prevelike, sijajne črne površine, na katerih se hitro nabira prah in so občutljive na  praske in prstne odtise.

Vsekakor pa je dobro, da Citroenovi notranji arhitekti niso sledili Peugeotovemu i-cockpitu s previsoko dvignjenimi instrumenti in prenizko nameščenom )in še premajhnim volanskim obročem.

Motorna anemičnost kljub hibridni pomoči

Osnovni 1,2-litrski trivaljni s turbinskim polnilnikom , ki ga podpira blagi hibridni 48-voltni sistem me tudi v nobvejši izvedbi ni uspel navdušiti in prepričan sem, da še marsikoga drugega ne. Pri koncernu Stellantis se sicer slepijo s številkami, ki pa so napihnjene predvsem zato, ker je v ponudbi silno malo drugih motornih možnosti, da o dizelskem stroju sploh ne govorim.

Temu primerni so tudi rezultati;  prostornina in sistemska moč 107 kilovatov (145 KM) nista impresivni, pospešek od 0 do 100 kilometrov v 10,2 sekunde pa prav tako odraža motorno anemičnost. Ki sem jo zaznal  predvsem med vožnjo s polno težnostno obremenitvijo. Poleg tega trivaljni motor pri dinamični vožnji oddaja neprijeten hreščeč zvok. Vendar pa je dobro, da ta motorna kombinacija deluje brez pretirane bencinske žeje, v testnem povprečju je zadostovalo 7,1 litra, kar je še v mejah sprejemljivosti za tako velik avtomobil.

Na merilniku hitrosti se pogosto pojavi modra lučka, ki pomeni vožnjo v električnem načinu. Največkrat elektrika prevzame glavno pogonsko vlogo ob razbremenitvi  stopalke za plin ali med vožnjo z nizko hitrostjo,  pri parkiranju, približevanju križišču in podobno. itd. V drugih situacijah elektromotor pomaga motorju z notranjim zgorevanjem, majhna baterija se samodejno polni med zaviranjem in pojemanjem hitrosti.

Uglašenost na udobje

Štirikolesnega pogona pri Citroenu že dolgo ni več, v pomoč so le elektronske rešitve s sistemom za nadzor spusta in dodatni vozni načini za peščene podlage ter blato in sneg in vse to  v kombinaciji z ekonomičnim, običajnim in športnim voznim načinom.

Vzmetenje uglašeno v značilnem Citroenom slogu; mehkobnost je zasluga blažilnikov s hidravličnimi omejevalniki, ki absorbirajo in razpršijo vso energijo, ter s tem preprečijo grobe udarce cestnih grbin. Zato C5 Aircross zmore zelo udobno, a stabilno vožnjo, ni mlahavo premehak, niti se ne ziblje toliko, da bi bilo to moteče.

Ob vsem ostalem novi C5 Aircross ohranja tudi cenovno stabilnost in zelo resno išče kupce tam kjer so že omenjeni hišni tekmeci, še bolj pa v krogu, kjer so tudi nemški in celo azijski rivali.