Test: Citroën ë-C3 Aircross 113 Max – Družinski prijatelj z omejitvami

Citroën C3 Aircross druge generacije je precej zrasel in dosegel 4,40 m dolžine. Tako se je iz enega najmanjših mestnih križancev spremenil v enega največjih. Poleg tega je njegov slog popolnoma drugačen in veliko bolj kompakten kot pri prejšnji generaciji, podobno kot pri običajnem C3, iz katerega očitno črpa svoje osnove.

Ker so pri novi generaciji bolj oglate karoserijske linije nadomestile nabuhle okrogline prejšnje, je to zadosten dokaz, da je zdajšnji C3 Aircross povsem nov avtomobil in njegova zunanja podoba je v celoti usklajena z oblikovnimi smernicami, ki so jih Citroenovi stilisti začrtali tudi pri drugih novejših modelih.  

V notranjosti  armaturna plošča v celoti spominja na C3, pravzaprav se zdi, da so notranji arhitekti kar po računalniško naredili »kopiraj – prilepi«, a žal hkrati to pomeni tudi, da je kakovost izdelave in materialov celo nekoliko nižja kot pri prejšnji generaciji, vendar skladna z varčevalno strategijo, zaradi česar je naslednik lahko celo cenejši od predhodnika.

Nesporna družinska naravnanost

Vsi plastični elementi  so videti  kot v nizkocenovnem razredu, a monotonost k sreči razbijajo barvne kombinacije. Vsaj v najboljšem nivoju opreme za to poskrbijo svetla stropna obloga, blago, ki prekriva del armaturne plošče in dvobarvno sedežno oblazinjenje.

Prostornost je nedvomno ena najboljših lastnosti tega avtomobila, zaradi precej škatlaste oblike karoserije   sedeži so prostorni štirje krepko raščeni potniki se bodo v potniškem prostoru počutili udobno; če imajo kakšne pripombe, so te neutemeljene.   Vendar je modularnost omejena na preprosto deljivo zložljivo klop v razmerju 60/40 in za boljšo prilagodljivost bi bil potrebna še možnost vzdolžnega pomika.

Ker je oziroma želi biti ë-C3 Aircross predvsem družinski avtomobil, je razveseljivo, da je tudi prtljažnik precej prostoren, z osnovnimi 460 litri prostora za prtljago in do 1600 litrov pri zloženi zadnji klopi.  Pri električni izvedbi sicer ni na voljo dodatnega šestega in sedmega sedeža, ki sta del ponudbe pri izvedbah z bencinskim motorjem.

Pred voznikovimi očmi  ni velike instrumentne plošče, temveč majhen digitalni instrumentarij, ki ga je mogoče videti čez volanski obroč in nekoliko spominja na tako imenovani iCockpit, ki so ga »izumili« pri sorodniškem Peugeotu, a je uporabniško bistveno prijaznejši. Na njem so prikazane najpomembnejše informacije, ne pa na primer navigacijska grafika ali podatki o predvajani glasbi. Poleg tega, tako kot pri prvih modelih ë-C3 manjkajo nekateri podatki, kot so zunanja temperatura, poraba elektrike in čas (ki se sicer prikazuje na osrednjem zaslonu)

Dobra založenost najboljšega paketa

Osnovna različica novega ë-C3 Aircross je precej špartanska, toda model, ki z opremo kotira najvišje, na sredini armaturne plošče premore 10,25-palčni osrednji komunikacijski zaslonom na dotik z vgrajenim navigacijskim sistemom. Njegov vmesnik je sicer dokaj enostaven za uporabo in združljiv z brezžičnim Android Auto in Apple CarPlay, kar zadostuje za večino potovalnih običajev.

Sicer pa je opremljenost pri najimenitnejši izvedbi razmeroma radodarna, med drugim vključuje samodejno  klimatsko napravo, induktivno polnilno ploščo za telefon in kamero za vzvratno vožnjo. Vendar pa opremljenost ne seže do strešnega okna ali panoramske strehe, niti ne omogoča brezstičnega vstopa in zagona brez ključa. Obračanje "ročnega" ključa je v novem avtomobilu, še posebej v električnem, milo rečeno smešno.

Ni odveč še enkrat poudariti, da je ta avtomobil uglašen na udobje, za kar ima velik del zaslug vzmetenje s prilagodljivimi blažilniki, ki presenetljivo učinkovito nevtralizirajo cestne grbine in skupaj z mehkimi sedeži poskrbijo vsaj za priklic spomina na mehkobnost nekdanjih Citroenovih avtomobilov.  Če bi vse skupaj dopolnila še učinkovitejša zvočna izolacija, bi bila vožnja še prijetnejša.

Zaradi voznega udobja je ë-C3 Aircrossu nekoliko lažje odpustiti pomanjkanje dinamike, kajti avtomobil, ki tehta skoraj 1600 kilogramov, se v ovinkih precej nagiba, krmiljenje pa s svojo vprašljivo natančnostjo vozniku ne zmore pričarati samozavesti ali celo nasmeška, značilnega za užitek v vožnji.

Zmogljivosti v okviru povprečja

Električnega križanca poganja motor z močjo 83 kW (113 KM) in navorom 124 Nm, izposojen iz ë-C3, in se pod pokrovom ë-C3 Aircrossa zaradi teže in manj ugodne aerodinamike nekoliko muči pri opravljanju svojega dela. Tudi takoj razpoložljivi celoten navor pri pospeševanju mu ni v izdatno pomoč in čas potreben za doseganje hitrosti 100 kilometrov na uro se raztegne na kar debelih 12,9 sekunde.

Regenerativni zavorni sistem ponuja le dve nastavitvi. Pri eni od njih se intenzivnost regenerativnega zaviranja ob dvigu stopalke ne poveča, temveč zmanjša. Čeprav je prehod med regenerativnim zaviranjem in tornim zaviranjem relativno dobro obvladljiv, je škoda, da ni več nastavitev, ki bi zagotovile, da se rekuperacija energije ob sprostitvi stopalke za plin nadaljuje, dokler se avtomobil popolnoma ne ustavi.

Zdaj obvezni sistemi za pomoč vozniku, kot sta pomoč pri ohranjanju voznega pasu in opozorilo na prekoračitev hitrosti, se ponovno aktivirajo po vsakem zagonu motorja, torej tako kot v imenu varnosti zahteva tehnokracija Evropske unije. Ampak, pohvalno, nadležne zvočne opozorilnike je z lahkoto  mogoče izključiti s stikali v spodnjem levem kotu volana, vendar brez  zelo jasne vizualne povratne informacije na instrumentni plošči.

Majhna baterija, sramežljiv doseg

Osnovna litij-železo-fosfatna baterija s precej skromno uporabno zmogljivostjo le 44 kilovatnih ur, ki je prenesena iz modela ë-C3, zagotavlja le 303 kilometrov dosega, kar je  za družinski avtomobil zelo sramežljivo, še posebej ker se ta številka v vozni realnosti »popravi navzdol«. V realnih pogojih je namreč s polno baterijo mogoče prevoziti približno 250 kilometrov, kar pomeni pogoste postanke za oskrbo z električno energijo.

Tako se zdi ë-C3 Aircross manj primeren za dolge vožnje, še posebej ker sprejema le največjo moč 100 kilovatov hitrega polnjenja z enosmernim tokom. Obljuba, da je za polnjenje od 20 do 80 odstotkov zmogljivosti potrebnih 26 minut, se sicer sliši obetavno, vendar je doseg, pridobljen v tem času, veliko prekratek in seveda je odvisen tudi od pogosto muhastega delovanja polnilne infrastrukture.

Za polnjenje z izmeničnim tokom, na primer doma, je ë-C3 Aircross opremljen s standardnim polnilnikom z močjo 7,4 kW ali z izbirnim trifaznim modelom z močjo 11 kW. Nima funkcije toplotnega predogrevanja baterije in ni opremljen z reverzibilno toplotno črpalko.

Zato je bolj ali manj na dlani, da nesporno zmagovalni kombinaciji družinske prostornosti in udobja, vozne lastnosti in doseg ne zmorejo slediti, še zlasti ne na daljših počitniških vožnjah. Vendar je hkrati treba priznati, da je cenovna pozicija dovolj privlačna, da je ta križanec zlahka tudi v vlogi drugega družinskega avtomobila.

P.S.: Poleg tega je zdaj že na voljo tudi izvedba z večjo baterijo s 54 kilovatnimi urami, ki (v teoriji) podaljša doseg za skoraj 100 kilometrov.