Test: Dacia Duster Hybrid 140 Journey - Kdo komu nastavlja ogledalo?

Originalni Duster je leta 2010 krepko »zaprašil« trg športnih terencev in si nabiral točke predvsem z nizko ceno, a hkrati so morali kupci sprejeti tudi nekaj kompromisov pri udobju in varnosti, in v primerjavi z bolj dodelanimi in dražjimi tekmeci tudi glede voznih lastnosti. V isti sapi pa so se lahko pohvalili, da imajo veliko avtomobila za nizko ceno in nobeno presenečenje ni, da je bil romunski terenec z Renaultovim podkožjem kar nekaj let najbolje prodajani tovrstni avtomobil v evropskem merilu.

Ampak kot rečeno, časi so se spremenili in avtomobilski svet se zdaj vrti drugače, to pa je zahtevalo tudi drugačen miselni pristop Daciinih strateških in marketinških načrtovalcev. To se odraža že na zunanjosti tretjega Dusterja, ki je neprimerno bolj samozavestna v primerjavi z nekoliko arhaično podobo prve generacije, ki so jo sicer nekoliko zmehčali v drugi generaciji.

Samozavestna zunanjost, solidna notranjost

Novi Duster oblikovno  nima kaj dosti skupnega s predhodnikom, s 4,34 metra dolžine je tudi nekoliko večji, ostaja zavezan razmeroma oglatim karoserijskim linijam, duh predhodnika pa se na primer še vedno nekoliko zrcali v trdi plastiki armaturne plošče, vratnih oblog in sredinske konzole.

Toda že drugi pogled v notranjost razkrije, da je Duster del (digitalne) sodobnosti, kajti digitalizirane merilnike spremlja tudi 10,1 palčni osrednji komunikacijski zaslon na dotik, ki niti z grafiko niti z odzivnostjo prav nič ne zaostaja za tistim, kar lahko pričakujemo v drugih avtomobilih. Poleg tega komunikacijski sitem omogoča integracijo pametnih telefonov in uporabo aplikacij, kar se za sodobne avtomobile pravzaprav spodobi.

No, tu imam že prvo pripombo na občasno nekoliko zakasnjen zagon navigacije in natančnost prepoznavanja prometnih znakov, vendar to ne pokvari razmeroma dobrega vtisa glede upravljanja. Poleg preprostosti upravljanja je novi Duster od predhodnikov ohranil tudi solidno prostornost za potnike. Predvsem spredaj je  prostora skoraj več kot bi ga prisodil tej velikosti avtomobila, vozniški sedež se mi je zdel za odtenek premehek, kar čez nekaj časa povzroči nelagodne občutke v stegenskih mišicah in hrbtnem predelu.

Varčevalni triki so ostali

Ostalo je tudi nekaj cenenih »trikov«, po katerih se vidi, kje je proizvajalec skušal varčevati, na primer pri zapleteni nastavitvi naklona prednjih sedežev. Po drugi strani pa je razveseljivo, da prostor za zadnjo klopjo sprejme 430 litrov prtljage in ga je z zlaganjem naslonjala mogoče povečati na 1.545 litrov, a pri natovarjanju je treba »premagati« razmeroma visok nakladalni prag.

Dokaz sodobnosti je tudi hibridni pogon, ki je v celoti sposojen pri Renaultu bistvo je seveda v tem, da je bencinski stroj z blago pomočjo elektrike na voljo v motorni ponudbi. Pogonski sklop sestavljata 1,6-litrski bencinski štirivaljnik, ki deluje brez pomoči prisilnega dovoda zraka, zaganjalnik in v menjalnik vgrajen stalno vzbujeni sinhronski elektromotor.  

Okleščena poraba in nekaj muhavosti

Glavna prednost je seveda v prihranku bencina in hibridni  Duster v povprečju lahko prevozi 100 kilometrov s 5,6 litra goriva, kar pomeni, da je polna 50-litrska posoda dovolj za skoraj 900 kilometrov.  Bencinski motor k skupni sistemski zmogljivosti, ki znaša 103 kilovate (141 KM) prispeva razmeroma skromnih 68 kilovatov (92 KM), toda pomanjkanja moči ni občutiti.

Najvišja hitrost 160 kilometrov na uro  je za voznike, ki upoštevajo hitrostne omejitve povsem dovolj, bolj moteče je, da ima bencinski motor nekakšno »bipolarno motnjo«. Včasih se namreč nenadoma zavrti v precej visoke vrtljaje in tam nekaj časa vztraja brez pravega razloga, nato pa se spet umiri. Verjetno je vzrok za takšno delovanje krmilne elektronike v zapletenih algoritmih hibridnega sistema, a tudi te lastnosti se je mogoče nekako privaditi.

Zmernost vozne dinamike

Pri vozni dinamiki Duster nikoli ni bil avtomobil, ki bi pričaral nasmeh na obraze zahtevnejših voznikov.  Povezava med volanom in kolesi se zdi nekoliko mlahava, zato so povratne informacije s podlage na volanskem obroču premalo izrazite, kar pa bolj umirjenim voznikom niti ne predstavlja posebne težave, saj rahlo podkrmarjenje hitro in učinkovito izniči nadzorna elektronika. Dobro oceno si zaslužijo tudi  vzmeti in blažilniki, ki znajo dobro nevtralizirati učinke cestnih grbin, dolg vzmetni hod pa ponuja tudi nekaj rezerve, ki je potrebna med vožnjo po slabših podlagah.

No, na koncu je treba narediti še cenovno primerjavo med Dusterjem prve generacije, ki se ga je dalo dobiti za manj kot 12 evrskih tisočakov in Dusterjem tretje generacije, ki poleg ostalega premore tudi hibridni pogon in je več kot še enkrat dražji. Tehnologija ima seveda svojo ceno, a celoten paket pri tem avtomobilu še vedno ponuja razmeroma ugodno cenovno sliko. Res pa je tudi, da so se v bližini naselili tudi številni zelo resni tekmeci.