Test: Dacia Jogger Hybrid Extreme 140 - Je to tisto, kar je (še) manjkalo Daciji?

Kupci Joggerja niso le ljudje, ki iščejo cenovno ugoden avto, ampak predvsem dobro vrednost za odšteti denar in to dokazuje tudi nivo opreme Extreme z več sladkorčki in dodelanim videzom, zaradi česar pa avtomobil ni veliko dražji. Glavnino cenovnega pribitka seveda predstavlja hibridni pogonski sklop, ki izhaja iz Renaultove tehnične zakladnice in je načelno enak kot ga francoska znamka uporablja tudi v svojem hibridnem Cliu E-Tech.

Pogonske naloge torej opravlja duet z 1,6-litrskim atmosferskim bencinskim štirivaljnikom z 69 kilovati (94 KM), elektromotorjem z močjo 35 kilovatov (48 KM) in s sodelovanjem zagonskega alternatorja s 15 kilovati (20 KM), ki ju z elektriko napaja litij ionska baterija z zmogljivostjo 1,2 kWh. Kar se zdi skormno, vendar za polne hibride povsem zadostna mera.

Najmočnejši in s - samodejnim menjalnikom

S sistemsko močjo 104 kilovate (142  KM) in 205 Nm navora je to hkrati tudi najmočnejši Jogger, čeprav zaradi tega ne gre pričakovati zmogljivosti, ki bi jemale dih; pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro se zgodi v slabih 10 sekundah in pri najvišji hitrosti se števec ustavi pri 167 kilometrov na uro.

K hibridu spada tudi samodejni menjalnik, ki je prvi tak v Joggerju. Vendar me je zmotilo, da se bencinski motor pri pospeševanju vselej vrti visoko in pred prestavljanjem predolgo vztraja v visokem območju. Občasno hibridni pogonski sklop prestavlja tudi takrat, ko se to ne zdi povsem logino, a nezahtevni vozniki s tem ne bodo imeli večjih težav. Samodejni (sekvenčni) štiristopenjski menjalnik brez sklopke zna prestavljati dovolj hitro, pa tudi udobno (počasneje). In še to - če želite samodejni menjalnik v Joggerju, je hibrid tudi edina možnost udobnega prestavljanja brez pomoči leve noge.

Poraba bencina precej niha

Glede porabe bencina, je precejšnja razlika med vožnjo v mestu ali na avtocesti. V avtocestnem povprečju z dodatki ostalih cest 100-kilometrskega merilnega kroga je povprečna poraba znašala 6,7 litra, pri čemer se je ob zmernejši vožnji izven avtocest spustila na 5,4, na avtocesti pa presegla 7 litrov.

Opazil sem, da hibridni Jogger med mestno vožnjo in na drugih počasnejši cestah pogosto vozi v električnem načinu in pridobiva energijo z regeneracijo, še posebej, ko sem ročico menjalnika potisnil v položaj B. Ja in zato ni nobeno posebno presenečenje, da je s polno 50-litrsko posodo bencina mogoče prevoziti skoraj 900 kilometrov.

Težji, a zato nič manj suveren

Glede prostorske uporabnosti hibridni pogonski sklop v ničemer ne slabi Joggerjeve razkošno odmerjene potniške kabine in prtljažnika. Baterija je vgrajena tja, kjer bi se običajno nahajalo rezervno kolo Vendar je hibrid od bencinskih bratov težji za približno 150 kg, od tega samo visokonapetostna baterija prispeva 40 kilogramov. Po občutku pa bi celo rekel, da vsa omenjenea masa nima prav veliko vpliva na vozne lastnosti Joggerja.

Malce bolj čvrsto vzmetenje ...

Vodljivost je nevtralna in zdi se, da se vzmetenje dobro spopada z dodatnimi kilogrami, pravzaprav se mi dozdeva, da je ta avtomobil z nekaj kilogrami več celo bolj suveren kot težnostno ravno prav obremenjen (razporeditev mase). In čeprav je vzmetenje z namenom lažjega spopadanja z dodatno maso za približno desetino bolj togo, se  Jogger ne zdi neudoben. No, znižana raven hrupa med umirjeno vožnjo poskrbi, da postanejo tisti občasni šklepetajoči zvoki trde plastike, uporabljene v notranjosti, bolj slišni.

Preberite še:

• VOZILI SMO: Suzuki Swift - Friziranje in lepotičenje za nove čase