Test: Ford Focus Karavan 1.6 TDCi (85 kW) Titanium

A običajno se sanje o popolnosti končajo še prej. Pomanjkljive kombinacije opreme, draga doplačila, preveč proti športnosti ali preveč proti udobju naravnano podvozje, prešibak ali prepožrešen motor – možnosti, da bi šlo kaj vsaj malo narobe, je ogromno in avtomobilski proizvajalci so lahko srečni že, če se idealni kombinaciji vsega vsaj približajo. In treba je priznati, da je Ford z novim Focusom zelo blizu tistemu, kar bi lahko razglasili za še dosegljivo popolnost v tem segmentu. Kje je od nje najdlje? Pri motorju.

1,6-litrski dizel na papirju deluje dokaj suvereno. 85 kilovatov oziroma 115 'konjev' sicer ni številka, ki bi vzbujala spoštovanje, a skupaj s podatkom o navoru (270 njutonmetrov pri 1.750 vrtljajih) daje upanje, da tak Focus ni 'nepremičnina'. In res ni, saj se tudi na avtocesti odlično znajde, hitrosti pa zlahka zdrsnejo globoko v slovensko ilegalo. Izjema je le obnašanje motorja pri najnižjih vrtljajih.

Če ste tiste sorte voznik, ki rad lenari pri prestavljanju, predvsem v mestu, potem o nakupu Focusa s takšnim motorjem premislite (vsaj) dvakrat. V drugi prestavi se zbudi šele okoli 30 kilometrov na uro (in je zato v manj preglednih križiščih oziroma pri vključevanjih na glavno cesto treba dokaj redno pretikati v prvo prestavo), v tretji pri dobrih desetih več (zato pozabite na mestna križišča v tretji prestavi). Njegov bencinski brat z oznako 1.6 EcoBoost je v takšnih položajih neprimerljivo bolj suveren.

Škoda, da med tem dizlom in naslednjo stopnjo, dvolitrskim dizlom s 163 'konji', ni še vmesne različice, recimo šibkejšega dvolitrskega dizla, ki bi imel boljše lastnosti v najnižjih vrtljajih. Tako je pač treba plačevati ceno 'downsizinga', kot radi rečemo sodobnemu trendu vse manjših prostornin in podpore s tlačnim polnjenjem, ali pa se odločiti za kateri drug motor in se sprijazniti z nekaj večjo porabo.

Tu je namreč 1.6 TDCi odličen – testno povprečje se je ustavilo pri 7,1 litra, pa je ob tem prikazovalnik gospodarnosti vožnje kazal, da smo pri prestavljanju dosegli približno od 60 do 80 odstotkov učinkovitosti, pri predvidevanju dogajanja v prometu tudi, le pri hitrosti (kar ne pomeni le samih hitrosti, temveč tudi način oziroma odločnost pospeševanja) nas je gladko posadil na najnižjo stopničko. Upali bi si soditi, da bi voznik, ki bi vsepovsod prilezel do (recimo) predzadnjega zelenega listka na 'rožicah', ki označujejo učinkovitost posameznih segmentov vožnje, porabo zmanjšal za (vsaj) liter. To pa je odličen rezultat.

Tu je torej novi Focus popolnoma prijazen do denarnice, veliko drugače pa ni niti pri cenah. Seveda boste na ceniku našli tudi cenejšega primerljivo motoriziranega in opremljenega konkurenta, a se bo treba kar potruditi, razlika pa ne bo velika – po drugi strani pa je seznam bolj ali manj dražjih konkurentov kar izdaten. Za to si torej takle Focus Karavan z oznako opreme Titanium prisluži lep plus.

In ker je Titanium najbogatejši paket opreme, je jasno, da prav veliko stvari s seznama dodatne opreme ne bo treba izbrati. Sistem za samodejno parkiranje (835 EUR kot del paketa) sicer ni slaba odločitev (in deluje preizkušeno dobro), tudi paket, ki vsebuje aktivni tempomat in sistem za preprečitev trkov pri majhnih hitrostih, ne (760 EUR) pa morda še zimski paket za 235 evrov (ogrevano spred­nje steklo je pozimi, če nimate garaže, pravi balzam za premraženo dušo). In to je to, če seveda ne zahtevate ksenonskih žarometov v kombinaciji z večbarvno LED-osvetlitvijo notranjosti (kot jo je imel testni Focus) ali navigacije. 23 tisočakov, torej, za dobro opremljen avto. Ni malo denarja, a je cenovno res ugodno.

Del paketa opreme Titanium je tudi udobnejša nastavitev podvozja in treba je priznati, da je to karavanskemu Focusu pisano na kožo. Če ste bolj športne sorte, boste verjetno tako in tako posegli po (recimo) petvratni različici in paketu opreme Sport (ta vsebuje športno podvozje in je na voljo tudi pri karavanu), za družinsko uporabo pa je to komfortno podvozje idealno. Nagibanja v ovinkih kljub vsemu ni preveč, volan ostaja odziven in z dovolj povratnimi informacijami, Focus se na ukaze še vedno odziva agilno in dovolj dinamično (vključno z malo podkrmiljenja in dovolj živahnim zadkom, če to voznik hoče), hkrati pa (tudi na račun seveda serijskega ESP) popolnoma varno in predvidljivo. Tisti, ki so v mladih začeli s Fiesto ST in se navduševali nad trivratnim, bolj športnim Focusom, bodo v družinskih letih s tako nastavitvijo podvozja lahko popolnoma zadovoljni.

In zadovoljni ne bodo le s podvozjem, ampak tudi z notranjostjo. Prostornosti v tem avtomobilskem razredu seveda ne moremo pričakovati (čeprav so tudi ti avtomobili običajno vsako generacijo malo večji) . Seveda se lahko zadaj dokaj udobno peljeta tudi dva odrasla (tretjega na sredinski sedež za daljše razdalje iz usmiljenja raje ne tlačite), a za klasično družinsko uporabo (odrasli spredaj, otroci zadaj) je v Focusu res dovolj prostora. Povsem enako velja za prtljažnik: je več kot dovolj prostoren za tudi manj vsakdanjo družinsko uporabo, zlaganje sedežev je rešeno klasično, nizek nakladalni rob in popolnoma ravno dno sta pričakovana plusa. Minus? Dejstvo, da je zadnja klop zložljiva tako, da je ožji, tretjinski del na desni. Zelo neprijazno do tistih, ki uporabljajo en otroški sedež.

Spredaj se v Focusu sedi udobno. Višji vozniki si bodo sicer morda zaželeli, da bi se dalo voznikov sedež nastaviti nižje, to pa je tudi vse, nad čimer bi se s stališča ergonomije lahko pritožili. Merilniki so pregledni, upravljanje avdiosistema in potovalnega računalnika ter nastavljanje funkcij avtomobila z gumbi na volanu je logično (mimogrede, v Focusu boste zaman iskali gumb za izklop ESP, to morate storiti v izbirnikih potovalnega računalnika), velik plus je tudi dejstvo, da ima takšen Focus poleg tempomata tudi omejevalnik hitrosti, minus pa, da si omejevalnik ob ugasnjenem motorju ne zapomni niti, da je bil prižgan, kaj šele, na katero hitrost je bil nastavljen, zato ga boste nastavljali vsakič znova.

Ampak to so že, to je treba priznati, malenkosti. V celem so namreč pri Fordu (ponovno) dokazali, da znajo izdelati avto, ki ob primerni kombinaciji motorja in opreme ni le dovolj cenovno ugoden, ampak lahko s svojimi lastnostmi poseže tudi v sam vrh razreda. Popolnosti pa pri avtomobilih, to smo zapisali že na začetku, raje ne pričakujte.

bese­di­lo: Dušan Lukič, foto: Saša Kapetanovič

Iz oči v oči - Tomaž Porekar
Novi Focus je za Ford za večji prodor na trg najpomembnejši avtomobil. Tudi zato so že ob predstavitvi močno poudarili vso raznolikost opreme, ki jo ponujajo v njem. A osnova je drugje, njegova lega na cesti in udobje mu še vedno zagotavljata prednost pred tekmeci. Malo manj prepriča zunanjost, na pogled je sicer res takoj Ford in tudi Focus, a ni tako prepričljiv kot na primer Fiesta. Turbodizelski motor bo zagotovo eden najbolj priljubljenih, tega mesta mu ne bo preprečila niti znana slabost – pomanjkanje moči pri speljevanju, ko je treba dodati kar preveč plina … Tudi grajati ga je treba: nekajurnega sedenja med daljšo vožnjo prednji sedeži ne podpirajo najbolje, tako voznikov kot sopotnikov hrbet sta slabo prenesla ta del preizkusa.