Test: Ford Focus ST Track Pack - Ekstremist

Pri Fordu je oznaka ST vedno rezervirana za športnost – pri nekaterih modelih je to zadnja stopnica, pri Focusu recimo tista vmesna. Toda prav v četrti generaciji, ko so se pri znamki z modrim ovalom dokončno odločili, da različice RS, ki je seveda oznaka za vrhunsko športnost, ne bo, so model ST pripravili tako, da lahko na neki način zadovolji ene in druge. In zato so oznako ST pri Fordu za četrto generacijo ustrezno začinili. Track Pack je paket opreme, ki je namenjen puristom.

Da bi torej čim bolj učinkovito zapolnili praznino med manjkajočim RS in ST, si torej največji vozni puristi lahko poleg paketa, imenovanega Performance, lahko omislijo še paket Track Pack. Menda mi ni treba posebej poudarjati, kaj pomeni prevod iz angleščine in komu je namenjen.

Ja, takim, ki ljubijo vožnjo po dirkališču in jim je lovljenje zadnje desetinke in stotinke na progi zabaven hobi. In takim, ki si to seveda lahko tudi privoščijo. Tik pod 40 tisočaki vas bo veljal ST, dodatnih 3.875 evrov pa vam bodo vzeli še za omenjeni paket. S tem je ST tik pod močnejšo Cupro Leonom in precej nad Hyundaievim i30N.

Track Pack za puriste

V njem pa dobite: posebna, lažja 19-palčna platišča in Pirelllijeve pnevmatike – komplet je menda lažji za 1,5 kilograma po kolesu – ter kup v črno obarvanih podrobnosti, denimo zadnji spojler in ogledala. Potem so tu še Brembove zavore z večjimi diski, ki namesto 330 merijo 363 milimetrov, ter štiribatne čeljusti. In seveda – nastavljivo podvozje KW, ki omogoča prilagajanje višine, pa tudi stiska in raztega.

Mehansko, seveda. Poleg blažilcev so v paketu še vzmeti, ki so menda okoli 50 odstotkov čvrstejše kakor pri modelu ST, kar je seveda tudi čutiti. Ko se odločite za tak paket, ga lahko dobite samo z originalno vgradnjo. »Rebound« oziroma razteg je mogoče nastavljati v 16 stopnjah na zgornjem koncu blažilca, stisk oziroma kompresijo pa na spodnjem v dvanajstih korakih.

Kakor koli – malo se bo treba umazati, za dostop do ventila za razteg spredaj pa je treba odstraniti tudi nekaj prekrivne plastike pod motornim pokrovom, kar ni ravno praktično. Za kompresijo boste morali tipaje in na kolenih najti ventil na koncu blažilca. A teh nastavitev ne boste pogosto spreminjali. Na dirkališču, kjer je to edino smiselno početi, pa je tak način prilagajanja pač standard. Aja, višina – ja, do 10 milimetrov v vsako smer, pri čemer je Track Pack zaradi krajših vzmeti že tako centimeter nižji.

Štirivaljnik ostaja nespremenjen

Pri pogonskem sklopu niso pri Fordu med pomladitvijo spreminjali ničesar – v glavnem je šlo za optične spremembe prednjega dela, notranjost z večjim zaslonom in nove školjkaste sedeže. Štirivaljnik še vedno zmore 206 kilovatov ali 280 »konjev« in 420 njutonmetrov navora ter ponuja povsem samosvoj zvočni podpis, ki je nekoliko podoben petvaljniku, predvsem pa s svojo nenavadno prostornino hitro pove, da je navorsko dobro obdarjen in da se mu prav nič ne mudi v visoke vrtljaje.

Hitro nad oznako dva tisoč je prebujen, nad tri se mu začne dogajati in za zadnje stotinke je vseeno treba zvrteti motor proti pet ali celo višje. Da, vseskozi je odločen, dovolj silovit, odziven, toda vedno se mi je zdelo, da na koncu morda malo manjka tiste zadnje eksplozije moči, ko to voznik res želi. Seveda gre nekaj tega tudi na rovaš elegantne krivulje navora, nekaj pa tudi na račun odličnega oprijema, ki ga omogočajo podvozje in zapore diferenciala.

Vsekakor moram reči, da je tale BorgWarnerjeva računalniško vodena enota še vedno ena od najbolje umerjenih zapor diferenciala v konkurenci. Zaradi podpore številnih tipal je med običajno vožnjo povsem neopazna in nevsiljiva, toda pri hitrejši vožnji se učinek hitro občuti, saj Focus vedno ostaja na zamišljeni liniji skozi zavoj. Nič več trganja in siljenja na notranji rob zavoja, treba je le še odločno vztrajati v zamišljeni smeri in pospeševati.

Spremembe so opazne in občutne

Ubogljivost odzivnosti prednje osi je precej impresivna, prilagodljivost zadka pa – kot vedno pri Fordih ali pa tokrat še bolj – zelo zabavna. Z malo poigravanja z zavoro in plinom ter prekladanja teže lahko zadek resnično pomaga pri vstopih v zavoj in iskanju idealne linije. Novo podvozje sicer ponuja več predvidljivosti in predvsem progresivnega delovanja, zlasti pri resnih obremenitvah, še bolj pa poudari predvsem hiperaktivno prednjo os, ki sledi že voznikovemu pogledu, kaj šele gibu zapestja.

In ne, za vsakdanjo uporabo ga ne boste mogli prilagajati, ker ponuja nastavitve le za ventile za tako imenovane počasne udarce, najbolj moteči (t. i. fast bump), kot so prečne grbine, dilatacije in luknje, pa bodo še vedno suvali v hrbet. Kompromis, ki ga pri tem paketu pač morate sprejeti.

Dosti dirkaške tehnike torej za spremembe, ki jih bo občutil in izkoristil le dober voznik, ki si bo znal vzeti čas na dirkališču in preizkusiti cel kup nastavitev. Pri Fordu vam bodo dali izhodišča v priloženi knjižici, od tod naprej ste sami.

Če vam je misel na dirkališče tuja in stroški, povezani s tem, previsoki, tudi Track Pack ni dobra ideja. Hočem reči – že zaradi vzmeti je vsakodnevno udobje kompromitirano. Ne ravno do te mere, da bi bil avto povsem neudoben, toda bistvo je, da ponujenega potenciala ne boste izkoristili – kar je škoda. Sicer morda raje manj kot polovico tega zneska porabite za paket Performance, s katerim dobite računalniško vodene blažilce, ki tudi za ostro vsakodnevno vožnjo ponujajo dovolj osredotočenosti – in udobja.

Osredotočen in zabaven avto, ki vozniku omogoča zvrhan koš zabave in predvsem vpletenosti. Tudi zaradi dela z ročnim menjalnikom, ki bi tudi zato lahko bil kanček hitrejši, pa zaradi hudomušnega zadka in dodelanega podvozja, ki zahteva od voznika še kar nekaj dela, da si ga prilagodi po svoje. In izjemnega oprijema gnane osi, ki navorsko obdarjen štirivaljnik kar nekako pusti v senci.

Preberite še: Naslednji vikend prihaja Martinovo, že od danes naprej pa poostren policijski nadzor

BONUS VIDEO: ‘Zlobno zeleni’ Ford Focus ima paket za dirkališča – poglej si te nore izboljšave