Test: Ford Kuga 2.5 Hybrid AWD Active X – Poti in stranpoti druge mladosti

Zdajšnja Kuga ni več najbolj mlada predstavnica svojega razreda, toda z nekaj poživlljajočimi posegi ohranja razmeroma svež oblikovni profil, poleg tega pa ima še nekaj adutov, na primer izpopolnjeno opremo za varnost in udobje in ne nazadnje je na voljo tudi v izvedbi Active X.

Dodatne točke za videz

Priznam, da do Kuge doslej nisem gojil kakšnih posebnih čustev naklonjenosti, bila je pač eden od srednje velikih športnih terencev v razredu kjer kar mrgoli evropskih in tudi japonskih in južnokorejskih tekmecev, medtem ko podobni avtomobili iz dežele svile v večini še čakajo pred evropskim pragom

Kuga ACtive X je zagotovo med najbolj zanimivimi izvedbami, ne samo zaradi plastičnega okrasja na zunanjosti, ampak tudi zaradi hibridnega načina pogona, s katerim se pogonska sila prenaša na vsa štiri kolesa, s čimer se izboljšuje zanesljivost in širi območje uporabnosti. Poleg tega je karoserija »nasajena« na podvozje za kanček višje kot pri drugih izvedbah., tako, da odmik od tal znaša 19,1 centimetra.  In, še enkrat iskreno priznam, da je ta Fordov športni terenec zdaj vizualno  bolj všečen kot je bil pred osvežitvijo.

Tudi v notranjosti prenovljene Kuge so bili Fordovi notranji arhitekti precej zadržani, torej ni sledi o kakšni radikalni preobrazbi, ampak o drobnih spremembah s pričakovanim učinkom. Spremembe se nanašajo predvsem na digitalno tranzicijo oziroma bolje rečeno, na nadgradnjo digitalnega okolja.

Prostornost in digitalizacija

Po pričakovanjih je vozniku na voljo najnovejši Fordov komunikacijski sistem, ki mu po novem služi večji 13,2-palčni osrednji zaslon na dotik, medtem ko je pred voznikovimi očmi prav tako digitalna instrumentna plošča, ki sicer postreže z jasno grafiko, medtem ko ima sistem ob sicer odličnem delovanju še nekaj manjših pomanjkljivosti.

Vse ostalo se vsaj tistim, ki poznajo novejše Fordove avtomobile, zdi precej domače. Upravljanju menjalnika je namenjeno okroglo stikalo na sredinski konzoli, medtem ko je uravnavanje klimatizacije prestavljeno na spodnji rob osrednjega zaslona, torej se je treba sprijazniti, da so se morala mehanska stikala umakniti digitalnim ploščicam.

Kakovost izdelave ostaja na razmeroma visoki kakovostni ravni, kar pri Kugi že doslej ni bilo pod vprašajem, Še bolj pomembno pa je, da avtomobil ponuja dobršno mero prostorskega razkošja in udobno potniško kabino hza štiri ali celo pet potnikov. Sprednja sedeža sta solidno oprijemljiva, vendar dodajam, da nikakor nisem našel prave nastavitve in sem pogosto popravljal položaj za volanom.

 Dodatne plus točke si Kuga zasluži z možnostjo 14-centimetrskega vzdolžnega pomika zadnje sedežne klopi, s čimer si potniki lahko dodatno prilagodijo prostor, oziroma bolj stegnejo noge, če je v zadnjem delu manj prtljage; prtljažnik se sicer razteza od 412 do 553 litrov, pri podrtih naslonjalih zadnje klpi pa naraste na spoštljivih 1.534 litrov.

Povedano z drugimi besedami, družinskemu poglavarju ni treba takoj nahruliti otrok, da na potovanju ne rabijo toliko igrač kot so jih nameravali vzeti s seboj ali jezno gledati partnerko, ker je v avtomobil odložila precej veliko toaletno torbico z vso mogočo kozmetiko.

Zmogljivosti v sivem povprečju

Kuga je zdaj prvič na voljo s hibridnim pogonom, vendar se zdi, da imajo pri Fordu dovolj izkušenj, da so dobro opravili zastavljeno nalogo. Osrednji del pogonskega sklopa je prostorninsko precej mogočen 2,5-litrski bencinski štirivaljnik, ki iz sebe iztisne razmeroma skromnih 95 kilovatov (129 KM), vendar pogosto deluje v učinkovitem Atkinsonovem ciklu in se zanaša na pomoč elektromotorja z 92 kilovati. Preračunano v sistemsko moč to pomeni 134 kilovatov (183 KM).

Prenos pogonske sile na vsa štiri kolesa uravnava inteligentna nadzorna elektronika, pomemben člen pogonskega sistem pa je tudi samodejni menjalnik, ki se zelo dobro odziva na voznikove ukaze s stopalko za plin. Merilnik vrtljajev ni več, zamenjal ga prikazovalnik trenutne obremenitve sistema, ki celo prikazuje, koliko potrebne moči prispeva elektromotor in koliko motor z notranjim zgorevanjem, kar se mi ne zdi ravno potrebno.

Pri nizkih hitrostih bi se bencinski motor lahko oglašal z nekaj manj renčanja, pri višjih hitrostih pa preseneti s tiho vožnjo. Usklajevanje pogonskega sklopa je umirjeno, pri speljevanju se preventivno vklopi štirikolesni pogon, tako da so speljevanja varna in ni zdrsa koles. Zmogljivost pogonskega sklopa je povsem zadostna, razen če si voznik zaželi doseganj obljubljenega pospeška od nič do sto kilometrov na uro v 8,3 sekunde, ko se sooči povečanim motornim tuljenje, relativno hitrim praznjenjem baterije in dolgočasnim pospeševanjem, ko ni več rezerve za ustvarjanje energije.

Vožnja za dinamične voznike

Avtocestna poraba bencina se giblje okoli 7,3 litra, kar je nekako pričakovano za  tolikšen avtomobil. Hkrati hibridna pomoč tukaj ne naredi veliko, ker motor z notranjim zgorevanjem praktično vedno deluje. Vendar se izven avtoceste začne kazati v dobri luči in ni težav z doseganjem povprečja 6,5 litra na sto kilometrov.

Podvozje je naklonjeno precej dinamični vožnji, čeprav je Kuga visoka in težiščno manj ugodna kot avtomobili, ki niso športni terenci. Volanski mehanizem je komunikativen, vzmetenje za popolno potniško udobje rahlo prečvrsto, s težnostno obremenitvijo  se stanje izboljša, splošno obnašanje na cesti pa kaže vcepljenost dobre vzgoje.

Vožnja s Kugo v vsakem primeru zadovolji različne vozniške okuse in v celoti gre za zelo zrel avtomobil brez izrazitih odklonov navzgor ali navzdol. In to velja ustrezno ovrednotiti pri uvrstitvi na nakupni seznam.