Puma dlako menja, a narave nikoli

Ker se vsi nemudoma spravijo na razlike med Pumama, se bomo mi najprej dotaknili skupnih točk. Za začetek: obe Pumi, torej tista prvotna iz leta 1997 ter današnja Puma (druge generacije, če želite), slonita na Fiestini platformi. Prva na četrti, druga na sedmi generaciji. Obe si delita nekaj skupnih oblikovalskih potez, obe generaciji ponujata (vsaj za zdaj) zgolj bencinske motorje, predvsem pa ju združuje izrazita vozna dinamika. Sledenje morda še najbolj.

A začnimo po vrsti. Fordu težko zamerimo, da je na trg poslal še enega križanca. Jasno, zaznali so povpraševanje po modelu, ki bi si z modelom EcoSport (po velikosti primerljiv) delil uporabniške lastnosti, a bi vseeno imel nekaj več oblikovalskih, vozniških in emocionalnih iskric, ob tem pa bi služil kot dobro izhodišče za implementacijo prihajajočih novih pogonskih tehnologij.

Spomnimo: Pumo so prvič predstavili na Fordovi konferenci “Go Further” v Amsterdamu, ki je na neki način služila kot ogledalo Fordove prihodnosti in zaveza k temu, da se bodo nekoč popolnoma elek­trificirali.

Kot rečeno, je Pumina osnova Fiesta sedme generacije. A ker je Puma skoraj 15 centimetrov daljša (4.186 mm) in ima skoraj 10-centimetrsko daljše medosje (2.588 mm), je vzporednic malo, vsaj kar se prostornosti tiče. Tudi oblikovno si nista podobni.

Pumi so z razpotegnjenimi prednjimi LED-lumi vcepili nekaj oblikovalske podobnosti s predhodnico in morda boste rekli, da zaradi zajetne maske in omenjenih luči malce daje vtis otožne žabe, a dejstvo je, da ji fotografije delajo krivico, saj je avto v živo dosti bolj kompakten, skladen in oblikovno všečen. Bočna linija ter zadek sta dosti bolj dinamična in kljub temu se to ne odraža v pomanjkanju prostora na zadnji klopi ali v prtljažniku.

Še več, ta je s 456 prostorskimi litri eden največjih v tem razredu, ob tem pa ponuja še nekaj odličnih uporabniških rešitev. Ena od najbolj zanimivih je zagotovo poglobljeno dno, ki je obdano s trpežno plastiko in ima odtočni zamašek, ki omogoča enostavno čiščenje. Tako lahko recimo tja spravimo blatne pohodniške čevlje, prtljažnik pa potem brez slabe vesti speremo z vodo. Ali še bolje: na pikniku ga napolnimo z ledom, notri 'zakopljemo' pijačo, po pikniku pa samo še odpremo čep na dnu.

No, če zunanjost niti malo ne spominja na Fiesto, na osnovi katere je Puma zrasla, pa tega ne moremo reči za notranjo arhitekturo. Večina elementov je 'na oko' znanih, kar pa pomeni, da ne boste imeli težav z ergonomijo in privajanjem. Še največja novost so novi, 12,3-palčni digitalni merilniki, ki v bolje opremljenih različicah Pume nadomeščajo klasične analogne.

Ker je zaslon 24-bitni, pomeni, da je zmožen prikazovati bolj izrazite in resnične barve, zato je uporabniška izkušnja še toliko bolj zanimiva. Tudi nabor grafik je pester, saj se ob vsaki spremembi voznega programa zamenja tudi grafika merilnikov. Drugi zaslon, tisti sredinski, nam je bolj domač.

Gre za 8-palčni zaslon, ki je občutljiv na dotik in v sebi skriva grafično znan Fordov info-zabavni vmesnik, ki pa je v novi generaciji malce nadgrajen, saj ponuja tudi nekatere funkcije, ki jih prej nismo poznali. Med drugim tudi to, da se zdaj zna na splet povezat prek brezžičnega internetnega omrežja.

Kot rečeno, je bila nova Puma ustvarjena tudi s tem namenom, da kupci v njej prepoznajo uporabniško napreden avtomobil. V ta namen je notranjost precej dobro prilagojena. Poleg tega, da ponuja kopico odlagalnih predalčkov (še posebno hvalo si zasluži tisti pred menjalnikom, namenjen mobilnim telefonom, ker je nagnjen, obdan z mehko gumo in omogoča brezžično polnjenje), je tudi prostora v vse smeri popolnoma dovolj. Tudi na praktičnost niso pozabili: ker so sedežne prevleke snemljive, jih je popolnoma enostavno oprati ter ponovno namestiti.

A dotaknimo se še tistega, v čemer Puma najbolj blesti - vozna dinamika. Toda preden se zapodimo v ovinke, omenimo, da je testiranca poganjal trenutno najbolj zmogljiv (155 'konjski') motorni sklop, ki je na voljo v Pumi. Sklop mu lahko rečemo tudi zato, ker litrskemu trivaljniku v nosu malce pomaga elektrika. 48-volt­ni sistem blagega hibrida sicer bolj skrbi za nekatere porabnike električne energije, toda tudi to pripomore k boljšemu izkoristku ter posledično nižji porabi goriva.

Moč se na kolesa prenaša prek odličnega in natančnega šeststopenjskega menjalnika, kar pa je v Pumi trenutno tudi edina izbira, saj samodejnega menjalnika ni na voljo, a to naj bi se v kratkem spremenilo. Kot rečeno, Puma med ovinki blesti. Temu zagotovo pripomore odlična Fiestina osnova, je pa zanimivo, da ji višja nasajenost niti malce ne podre dinamike. Še več, tovrstna kombinacija poskrbi za odličen kompromis, saj Puma zna biti tudi udoben in za vožnjo nezahteven avtomobil.

A ko se odločite napasti ovinke, bo to storila odločno in z veliko povratnimi informacijami, ki bodo voznika nagradili z občutki, ki vlivajo zaupanje v avto. Podvozje je nevtralno naravnano, teža je enakomerno razporejena, volan je dovolj natančen, motor zadosti poskočen, menjalnik pa lepo ubogljiv. Vse to so dovolj dobri razlogi, da je Puma med ovinki suverena kot vsaka 'navadna' kombilimuzina.

Še več, celo s kakšnim bolj športnim avtom bi se upala kosati. Od tu so Fordovci dobili pogum, da jo poimenujejo po nekdanjem modelu, ki je bil vse prej kot križanec. In še več, Pumo so celo poslali v oddelek Ford Performance, zato lahko v kratkem pričakujemo tudi različico ST, ki si bo pogonsko tehniko delila s Fiesto ST (torej 1,5-litrski turbobencinski trivaljnik s skoraj 200 'konji').

Če bi o novi Pumi vse izvedeli zgolj iz suhoparnih tehničnih podatkov in ji ne bi dali priložnosti, da vas prepriča v živo (kaj šele z vožnjo), bi Fordovcem z lahkoto zamerili to, da so za križanca izbrali ime, ki je nekoč pripadalo popolnoma drugačnemu avtomobilu. Toda Puma je veliko več kot neki avto, ki je povzdignjen zato, da starejši populaciji voznikov omogoča lažji vstop v avto. Je križanec, ki z užitki nagrajuje voznike, ki si želijo več dinamike, a hkrati od avta zahtevajo tudi nekaj vsakdanje uporabnosti. Je dobro premišljen produkt, zato ni skrbi, da je dobro premišljena tudi 'reciklaža' imena Puma.