Test: Ford Tourneo Connect EcoBoost PHEV Active - Petdeset odtenkov uporabnosti

Dejstvo, da je Ford Tourneo Connect, nastal v sodelovanju z Volkswagnom in da v svoji tretji generaciji uporablja platformo svojega wolfsburškega dvojnika, modela Caddy, seveda še ni pozabljeno, nenazadnje avtomobil svojo podobo opozarja na to zelo tesno navezo. Fordovi oblikovalci pravzaprav niso imeli veliko možnosti prilagajanja, saj se Tourneo Connect od »originala« loči le po nekaterih podrobnostih kot so maska hladilnika, žarometi, zadnje luči in seveda napisi.

Ampak, ker vsake oči vidijo po svoje, se ne bom spuščal v skušnjavo, da bi n dolgo in široko razpravljal, kaj naj bi bilo drugače, da bi bil Fordov predstavnik v razredu velikoprostrskih avtomobilov bolj prepoznaven in samostojen. No, kakorkoli, Tourneo Connect v notranjosti ponuja mešanico udobja, tehnologije in varnosti.

Armaturna plošča, ki je podrejena Volkswagnovi oziroma Caddyjevi arhitekturi  in ponuja digitalno pokrajino z dvojnim 10-palčnim zaslonom ter sistemom za informacije in zabavo  na dotik, združljivim z brezžičnim sistemom za obe najbolj pogosti upravljalski aplikaciji, ki zajemata tudi upravljanje navigacije, zvoka in klimatske naprave. Druge funkcije, kot so povezljivost s pametnimi telefoni in informacije o vozilu, so na voljo v podmenijih.

Tourneo Connect med različnimi pogonskimi možnostmi izstopa kot priključni hibrid, ki naj bi ga razumeli kot alternativo dizelskim motorjem, čeprav ti še obstajajo in jim vsaj zaenkrat še niso napovedali slovesa. Torej, priključno hibridni pogon sestavljajo 1,5-litrski bencinski štirivaljnik, sinhroni elektromotor s trajnim magnetom, ki je nameščen na levi strani  motorja z notranjim zggorevanjem in 6-stopenjski samodejni dvosklopčni menjalnik.

Z elektriko po mestu, z bencinom po avtocesti

Odveč je pripominjati, da tudi motorna kombinatorika ni nastala pri Fordu, ampak v glavah Volkswagnovih inženirjev. Kar seveda ni nič slabega. Skupna zmogljivost doseže 110 kilovatov (150  KM), od tega 18,5 kilovatne ure prispeva električni motor. Napolnjena baterija, ki enerrgijo zbira tudi z rekuperacijo, zagotavlja do 110 kilometrov vožnje v električnem načinu. Seveda je vožnja zgolj na elektriko primerna predvsem v mestnem okolju in s pogojem, da voznikova noga ni pretežka.

Sprva se zažene samo elektromotor, nato se pri hitrosti 50 km/h diskretno aktivira bencinski motor, njegovo pretečeno brenčanje se zdi kot da je prišlo nekje iz ozadja. Dvosklopčni menjalnik svoje delo opravlja zelo gladko, pospeševanje je progresivno in zdi se, da je motorni duet v vsakem trenutku priprsvljen na nove izzive.

Želel sem si preveriti kako se Tourneo Connect obnaša v športnem programu, ki ga voznik izbere z vzodom menjalnika. Avtomobil  poskoči naprej in se iz mirnega dreužinskega vozila preobrazi v dinamičnega športnika, ki bi se rad podil skozi ovinke. A ker to sopotnikom ne bi bilo všeč, se je za volanom bolje umiriti in nadaljevati z zmerno vožnjo, nenazaddnje tudi zato, da bencinska žeja ne doseže pretiranih številk.

Voznik glede na razmere (in morda tudi glede na razpoloženje) izbira med vožnjo v popolnoma električnem načinu, uporabo elektromotorja ali motorja z notranjim zgorevanjem. Za poenostavitev je vselej na voljo samodejni režim, pri čemer elektronski možgani avtomobila vse opravijo sami.

Okretnost in vodljivost

Tourneo Connect se na mestnih ulicah odlikuje po svoji okretnosti in vodljivosti. Zaradi podaljšane dolžine kljub majhnemu obračalnemu krogu parkiranje in manevriranje v ozkih ulicah ni povsem enostavno.

Na zunajmestnih poteh pride do izraza gladkost hibridnega pogonskega sklopa, ki z rahlim pritiskom na stopalko za plin omogoča lagodno vožnjo s hitrostjo 80–90 km/h. Preseganje teh hitrosti poveča tudi hrup motorja in porabo goriva, ki pa ostaja v več kot razumnih mejah, predvsem zaradi pomoči elektromotorja. Baterijo je mogoče na hitrih polnilnicah oskrbeti od 5 % do 80 % zmogljivosti v 26 minutah, ali doma z izmeničnim polnjenjem v 2 urah in 30 minutah.

Brez dvomov o prostornosti

O uporabnosti in prilagodljivosti notranjega prostora ni nobenih dvomov. Dodatnih 35 centimetrov dolžine pomeni, da je podaljšani Tourneo Connect dolg 4,85 metra in njegov prostor za potnike ter prtljago je naravnost ogromen. Prtljažna vrata so velika in težka, pri odpiranju stranskih drsnih vrat ni pomoči elektrike, a vse to ne vpliva na prostornino kabine oziroma na prtljažnik.

Če osnovna prostornina vseeno ne zadošča, jo je mogoče še izdatno, kar na 3.100 litrov, povečati z odstranitvijo zadnjih dveh sedežev in zlaganjem sedežne klopi v drugi vrsti. Sestavljata jo dvosedežni del in posamični sedež, z nekaj spretnosti in moči v rokah je vse skupaj mogoče tudi odstraniti. Trije potniki na zadnji klopi imajo enake sedalne površine, nastavljive naklone naslonjal in predvsem dovolj prostora za kolena in glave.

Po vzoru nekdanjih enoprostorcev sta na hrbtiščih sprednjih sedežev tudi zložljivi mizici, ki sta zaradi nastavljivega naklona uporabni za malico na poti ali kot podlaga za tablični računalnik.

Spososojena notranja ideologija

Torej, celotna notranjost je podrejena ideologiji Volkswagnovega oblikovanja in tukaj so imeli Fordovi notranji arhitekti tako rekoč zvezane roke, saj z izjemo znaka na sredici volanskega broča in rahlo drugačne grafike na osrednjem komunikacijskem zaslonu med Caddyjem in Tourneom Connectom ni razlik.

A tega ne gre šteti med slabosti, kajti z ustreznimi nastavitvami sedeža in volanskega obroča počutje na voznikovem delovnem mestu hitro postane domače. Odlično preglednost spremljajo še redoljubna ergonomija, udobna sprednja sedeža in položaj za volanom, ki ne povzroča občutka sedenja v dostavniku. 

Ford ima torej zdaj dobro priložnost, da se v avtomobilskem segmentu, kjer ni več prav veliko imen, izkaže s povsem konkurenčnim modelom, ki premore svoje številne talente, začenši s prostornostjo in prilagodljivostjo ter v nadaljevanju z več kot dobrimi voznimi lastnostmi