TEST: Ford Tourneo Courier 1.0 EcoBoost Titanium - Velik v majhnem

Čeprav obstaja določena logika, je Fordovo poimenovanje lahkih gospodarskih vozil nekoliko zapleteno. Najprej je treba razlikovati med različicama Transit, ki je namenjena poslovnim dejavnostim in Tourneo, ki je pravzaprav osebni avtomobil, nato pa dodati  še ime, ki označuje velikostni razred.

Tourneo Courier je najmanjši v tem delu Fordove družine, a v primerjavi s predhodnikom so mu namenili izdaten dolžinski prirastek, ki ga uvršča precej blizu večjemu bratu Tourneu Connectu, ki je Fordova interpretacija Volkswagnovega Caddyja. Za razliko od omenjenega, je Courier nastal brez asistence strateškega partnerja iz Wolfsburga.

Prijetna notranjost

Avtomobili kakršen je Tourneo Courier so zaradi prostorskega izkoristka “obsojeni” na oglate, oziroma škatlaste karoserijske oblike, toda Fodovi stilisti so se potrudili in velikoprostorec je spredaj videt kot kakšen kompaktni križanec in tudi ostali elementi poskrbijo za všečno zunanjost. No in že smo tam, kjer imajo vsake oči svoj okus in morda se komu ta avtomobil niti ne bo zdel privlačen

Tudi notranjost novega Tourneo Courier je videti precej prijetno, deluje odprto in zračno. Armaturna plošča voznika sooča z dvema digitalnima zaslonoma in kompaktnim modulom mehanskih stikal. Multimedijski sistem ima v ozadju četro generacijo Fordovega vmesnika, ki sicer deluje zanesljivo, a struktura izbirnikov zahteva precej vmesnih korakov za dosego želenega cilja. Na primer za utišanje nadležnega piskanja zdaj obveznega inteligentnega opozorilnika za hitrost, je treba skozi več zavihkov in postopek ponoviti tudi na začetku vsake vožnje.

Notranjost je polna odlagalnih prostorov, vključno s polico nad sprednjim delom kabine, ki je značilna za dostavna vozila. Čeprav vsa odlagalna mesta niso enako posrečeno oblikovana, lahko to ostane spregledano, saj prostora ne manjka, saj kvadratna konstrukcija avtomobila zagotavlja veliko prostora za prtljago in potnike.

Tudi večji vozniki sedijo odlično; škoda le, da ima nekoliko ozka zadnja klop le dve spodobni mesti in s tem enako število kompletov pritrdilnih točk za otroške avtosedeže. Otroci sedijo nekoliko višje, da dobro vidijo ven in se jim zmanjša tveganje za potovalno slabost.

Prostor z velikim P

Zadnjih sedežev ni mogoče vzdolžno premikati ali odstraniti, a prostornina prtljažnika z osnovnimi 570 litri je razkošna, in s podrtim naslonjalom zmore sprejeti 2162 litrov prtljage ali tovora. Kar pomeni, da pred odhodom na počitnice glede tega kaj bo šlo na pot in kaj ostalo doma, ne sme priti do družinskega prepira. In poleg pritrdilnih kjukic in mrež je v prtljažniku še pralni predal za umazane pohodne čevlje ali škornje. Nekoliko razočara le kakovost uporabljenih materialov, ki delujejo ceneno in tudi končna obdelava ni vrhunska.

Tourneo Courier je postavljen na zelo podobno platformo kot jo ima križanec Kuga in jo je imela zadnja generacije upokojene Fieste. Osnova je torej primerna in avtomobil se na voznikove manevre z volanom odziva pričakovano – hitro in z dovolj povratnimi informacijami, zato z vodljivostjo pri zmerni hitrosti ni težav. Zadnji del se obnaša krotko, a deluje prijetno igrivo, nekaj več voznikove pozornosti je potrebne le zaradi občutljivosti na bočni veter pri avtocestni hitrosti.

Vzmetenje je razmeroma trdo in podvozje se zlasti na kratkih neravninah odziva relativno čvrsto. Ampak saj je menda jasno, da to ni avtomobil za  divjanje skozi ovinke in doseganje visokih hitrostnih povprečij.  

Skromna motorizacija

Pri pogonu ni veliko izbire, saj je v ponudbi samo znani in preizkušeni 1,0-litrski bencinski trivaljnik, ki s pomočjo prisilnega vpihovanja zraka razvije 92 kilovatov (125 KM) in navor 170 Nm, za nekaj trenutkov pa je na voljo celo 200 Nm. Motor se dobro razume z ročnim šestopenjskim menjalnikom, a mu predvsem pri polni težnostni obremenitvi ali med vožnjo v daljše vzpone nekoliko zmanjkuje sape.

Pospeševanje od 0 do 100 km/h traja 13 sekund, ena ključnih voznikovih nalog pa je obvladovanje porabe goriva ki v povprečju znaša 7,5 l/100 km. Priznam, ljubše bi mi bilo grgranje 1,5-litrskega turbodizelskega štirivaljnika, ki pa je, vrag ga vedi zakaj, rezerviran samo za tovorni Transit Courier.

Ne glede na to je ta avtomobil prijetna osvežitev, predvsem za tiste, ki vedo kakšno prevozno sredstvo potrebujejo in kaj z njim početi.

Preberite še:

• TEST: Renault Megane Conquest EDC 160 Esprit Alpine - Pogum in samozavest