Test: Ford Transit Connect L2 2.0 EcoBlue Limited – Preseganje razrednih meja

Tehnično gledano je derivat Volkwagnovega Caddyja, vendar so mu pri Fordu želeli vdihniti tudi nekaj elemntov znčilniuh za Fordive dostavnike. v podaljšani različici L2 meri 4,85 metra. To pomeni, da je že dovolj velik za resno delo, a še vedno dovolj obvladljiv za mestne ulice, parkirne hiše in dostavo v središčih mest. Ford zanj navaja do 3,7 kubičnega metra tovornega prostora, v tovornem delu pa je mogoče prepeljati dve standardni evropaleti. Največja dolžina tovora doseže 2,15 metra.

Dostavnik, ki to ne želi biti

Oznaka Limited hitro, da Connect ne želi igrati vloge povsem špartanskega delovnega stroja. Zunaj je zaradi estetsko dodelanih elemnetov dovolj uglajen, da ga pred poslovno stavbo ne bi zamenjali za najcenejši dostavni avtomobil, podobno pa je tudi v kabini.

Voznikov delovni prostor je pravzaprav eden njegovih močnejših argumentov. Položaj za volanom je bolj avtomobilski kot kombijevski, preglednost je dobra, dovolj je odlagalnih mest, pomembno pa je tudi, da se voznik po nekaj urah vožnje ne počuti, kot da je ves dan sedel za volanom tovornjaka. Za sodobno delovno okolje sta dobrodošla tudi dva 45-vatna priključka USB-C, s katerima je mogoče napajati prenosni računalnik oziroma polniti baterije manjšega električnega orodja.

Zmogljiv in agilen

Pod motornim pokrovom je 2,0-litrski štirivaljni turbodizelski motor, ki ga je prav tako prispeval Volkswagen, razvije 90 kilovatov (122 KM), ki ga je prav tako prispeval Volkswgen in predvsem pomembnejšimi 320 Nm navora, ki se prek sedemstopenjskega samodejnega menjalnika prenaša na sprednji kolesi. Na papirju ni nič razburljivo, toda bolj kot moč je pomeben navor in tega je dovolj, da se Connect tudi naložen odločno premakne z mesta in da na avtocesti pri prehitevanju ni treba dolgo čakati na primeren trenutek.

Sedemstopenjski samodejni menjalnik je več kot dobrodošel pri večjem dostav, in odsotnost neprestanega prestavljanja in pritiskanja sklopke, se zlasti v mestnem porometu izkaže kot utrujajoče. Menjalnik večino časa prestavlja gladko in dovolj hitro, motor pa zadržuje v območju, kjer je navora največ.

Odločajo centimetri

Vozniška lahkotnost in podobnost z lastnostmi potniških avtombilov ima Transit Connect skoraj zapisnoa v genih in čeprav ne skriva, da je dostavnik, vendar vozniku tega ne dopoveduje v vsakem ovinku. Volan je dovolj neposreden, karoserija se ne nagiba pretirano, vzmetenje pa lepo lovi kompromis med nosilnostjo in udobjem. Prazen zadek je, kot pri skoraj vseh dostavnikih, nekoliko bolj nemiren, nekaj obtežitve pa ga hitro umiri. Na avtocesti dobro drži smer in tudi pri višjih hitrostih ne zahteva nenehnih popravkov volana.

Motor je pri hladnem zagonu še prepoznavno dizelski, ko se ogreje, pa se umiri. Pri potovalni hitrosti je več hrupa zaradi velike karoserije in tovornega prostora kot zaradi samega motorja.Tako motorizirani Connet doseže najvišjo hitriost 184 km/h, vendar je to za tak avtomobil bolj precej drugorazredni podatek, pomembneje je, da ima dovolj rezerve pri običajnih avtocestnih hitrostih.

Pri dostavniku je običajno pomembnejši del za predelno steno,ki ločuje vozniško potniški del in tovori proctor.  Podaljašana izvedba spejme 3,7 kubičnega metra tovora, ki je lahko dolg  2.15 metra. V notranjost gresta dve evropaleti, kar Transit Connectu omogoča precej širši krog nalog, kot bi sklepali po njegovih zunanjih merah.

To je tudi razlog, zakaj je L2 podaljšana izvedba zanimivejša od osnovne. Tisti ki dostavnik dejansko kupujejo zaradi njegove osnovne naloge. Dodatni centimetri pri vsakodnevni mestni vožnji niso velika ovira, v tovornem prostoru pa lahko pomenijo razliko med tem, ali bo treba opraviti eno ali dve vožnji. Nosilnost je odvisna od izvedbe in opreme; Transit Connect ima nosilnost največ do 850 kilogramov.

Vrline nekoliko zasenči cena

Turbodizelski štirivaljnik je zanimiv tudi zaradi gospodarnosti. Tovarniška obljuba je 5,5 litra na 100 kilometrov, seveda pa je dejanska številka močno odvisna od tovora, hitrosti in deleža mestne vožnje, povprečje na preizkusu je znašalo 6,7 litra.

Ford Transit Connect L2 2.0 EcoBlue Limited je eden tistih dostavnikov, pri katerih voznik hitro pozabi, da sedi za volanom gospodarskega vozila. Ne zaradi kakšne posebej razkošne podrobnosti, ampak zato, ker dobro opravlja veliko majhnih stvari: položaj za volanom je prijeten, dizelski motor ima dovolj navora, samodejni menjalnik razbremeni voznika, podaljšana karoserija pa ponuja dovolj prostora za resno delo. Njegova največja pomanjkljivost je pravzaprav posledica njegovih vrlin. Z opremo Limited in močnejšim dizlom ni poceni. Prav tako s 3,7 kubičnega metra ni prostorski razredni rekorder.