Test: Hyundai Tucson 1.6 T-GDI Hybrid Impression – Učinek pravega odmerka

Če je bilo ob prihodu sedanje generacije nekaj zadržanosti, ki se je napajal predvsem z drzno oblikovano zunanjostjo, se je Tucson precej kmalu »udomačil« in to se vidi tudi na prodajnih lestvicah. In ob tem se sprašujem, zakaj so se pri Hyundaiju pravzaprav razmeroma zgodaj odločili za prenovo, medtem ko si domišljam, da so se pri proizvajalcu odločili osvežiti samo najbolj nujne elemente.

Še bolj dinamična zunanjost

Tako bi lahko sklepal tudi po geometrijsko izrezljani maski hladilnika, ki z rahlim preoblikovanjem pripomore k še bolj dinamični podobi sprednjega dela. In to brez nepotrebnih vložkov iz kromirane plastike ali posebnih okraskov, pač pa zgolj v kombinaciji s svetili, ki jih med posameznimi geometrijsko natančno prirezanimi režami sestavljajo svetilne diode.

Glede na to, da sprememb ni veliko, je bila oblikovna prenova zelo rahla in tudi na zadnjem delu z dvojnimi oglatimi zaključki izpušnih cevi in spremenjenim logotipom, ni veliko novega. K temu so pri Hyundaiju dodali še nekaj novih karoserijskih barv in  platišč. Če potegnem črto, osvežitvenih posegov je bilo ravno prav, da so Tucsonovi še vedno drzni zunanjosti dali vitaminski učinek.

V notranjosti k  zračnosti ambienta izrazito prispeva belo usnjeno oblazinjenje sedežev, ki ga dopolnjuje nekoliko spremenena postavitev armaturne plošče.

Digitalizacija na meji znosnosti

Pomemben element sprememb je multimedijski sistem, sestavljen je iz dveh zaslonov, ki sta povezana z eno ploščo, pred voznikom so okrogli digitalni merilniki  in na sredini vodoravni zaslon, ki skriva navigacijo, nastavitve avtomobila, zvok ali pripomočke povezljivosti. Izbirniki sicer niso med najbolj uporabniško prijaznimi, a sistem deluje zelo hitro, brez zamikov in ima zelo lepo grafiko.

Pod zaslonom je še ločena plošča za upravljanje klimatske naprave, ki ima k sreči vsaj dve osnovni mehanski stikali in na   tunelu se je pojavil velik naslon za roke, na katerem se poleg držal za skodelice nahajajo še induktivni polnilnik ter stikala za  izbiro načina vožnje in kamere.

Prostornost in udobje brez sprememb

In, da ne pozabim, nov je tudi volanski obroč, ki  ima na sredici namesto Hyundaijevega  logotipa štiri pike, ki v Morsejevi abecedi predstavljajo črko H.

Še vedno velja, da Tucson potnikom ponuja precej prostora za udobno potovanje, medtem ko prtljažnik zaradi hibridnega pogonskega sistema sprejme »le« 577 litrov. To je približno 50 litrov manj kot pri običajni različici, a ga je mogoče enostavno povečati s preklopom zadnjih sedežev.

Zadostna zaloga moči in navora

Kadar ima Tucson na zadku izpisano hybrid, se pod pokrovom motorja nahaja 1,6-litrski bencinski štirivaljnik s turbopolnilnikom z močjo 117 kilovatov (160 KM=. V tem primeru ga podpira še 12,2-kilovatni sinhroni elektromotor, ki doprinese 100 nm navora in tako je največji navor tega sklopa 264 Nm Za hitrost z mesta do 100 kilometrov na uro Tucson potrebuje 9,4 sekunde, največja hitrost pa se pokaže s številko 192 kilometrov na uro.

Torej so na papirju zmogljivosti  precej v redu. Ob zagonu  se lahko zgodi, da se bencinski štirivaljnik ne oglasi takoj. energija, shranjena z rekuperacijo, je namreč dovolj za vožnjo na kratko razdaljo na elektriko, vendar se avtomobil sam odloči, kdaj naj se to zgodi. Preklopi med posameznimi pogonskimi načini potekajo gladko, brez sunkov in tudi 7-stopenjski samodejni menjalnik deluje brezhibno in  se lepo vključuje v pogonski sklop.

Pri volanu je ohranjen kompromis med natančnostjo krmiljenja in stopnjo njegove pomoči. Res je, marsikateri bolj dinamičen voznik bi si želel bolj komunikativen volanski mehanizem, a večini takšen kot je verjetno ustreza. Enako velja za vzmetenje, ki ohranja ustrezno mero udobja za potnike brez pretirano grobega odzivanja na cestne grbine.

Med vožnjo se še vedno nisem mogel sprijazniti z glasnimi opozorilniki povezanimi z varnostnimi asistenčnimi sistemi. V Tucsonu delujejo zelo intenzivno, kar nekoliko pokvari vozno izkušnjo, a  na srečo jih je mogoče  izklopiti, vendar je treba to storiti vsakokrat ob zagonu motorja.

Poraba ni najnižja, a še sprejemljiva

In za konec še k porabi goriva, ki kar precej niha glede na vrsto in strukturo ceste, z nekaj spretnosti v mestnem prometu omogoča uporabo shranjene energije in rezultat je  6 do 7 litrov na 100 kilometrov, vendar je to res redko. Pogosteje se povzpne preko 8 litrov, povprečje s  7,9 litra na kilometrov pa presega obljubo proizvajalca skoraj za poldrugi liter, kar ni zanemarljivo.

Komur to ni pogodu, imajo pri Hyundaiju za Tucsona še vedno dizelski motor in tudi štirikolesni pogon se še vedno najde. Vsekakor pa so z medgeneracijsko osvežitvijo opravili domačo nalogo in to bi utegnilo športnega terenca še bolj potisniti v ospredje. Saj je znano, da vitamini v pravih odmerkih nikoli ne škodujejo.