Test: Mazda CX-30 e-Skyactiv G 140 Homura - Več je lahko tudi manj in to ni nujno slabo

V poplavi sodobnih, digitaliziranih in po možnosti električnih avtomobilov se sem in tja pojavi še kakšen preprosti osamelec, za katerega ni treba imeti diplome iz računalništva, ponuja celo nekaj užitka v vožnji in na koncu sprejemljivi razmerje med vrednostjo in ceno. Pri Mazdi je to lahko model CX-30, ki je marsikje vsaj drugi, če ne prvi najpomembnejši model japonske avtomobilske znamke.

Subtilna prenova Mazde CX-30 je sredi lanskega leta prinesla nekaj vizualnih, a temeljnih tehničnih inovacij. Pravzaprav je najpomembnejše tisto, kar je pod karoserijo, gre za na novo razviti 2,5-litrski bencinski štirivaljni motor s 103 kilovati moči (140 KM), ki nadomešča prejšnji 2,0-litrski štirivaljnik.

Bogokletna drugačnost

Povečanje gibne prostornine namesto zmanjšanja je nekaj, kar si v času izganjanja motorjev z notranjim zgorevanjem sliši skoraj bogokletno in ni veliko avtomobilskih proizvajalcev, ki bi si drznili ne samo zamisliti, ampak tudi uresničiti takšno idejo. Toda pri Mazdi očitno mislijo drugače in to se ni zgodilo prvič.

S tehničnega vidika so prednosti novega »srca«  očitne: s 24-voltno blago hibridizacijo bencinskega stroja brez turbinskega polnilnika, vendar z začasno izključitvijo valjev, ko ni potrebna polna moč, se motor izkaže zlasti v spodnjem in srednjem območju vrtljajev. Nato se mu s 5,3 kilovata pridruži zaganjalnik-generator, z večjim hodom batov pa je potrebnih manj vrtljajev za prenos polne moči in navora, ki pri 3.300 vrtljajih doseže najvišjo točko 328 Nm.  

Namen takšnega delovnega režima je boljša prilagoditev motorja predvsem v mestnih in podeželskih območjih, nekoliko manj pa  pri potovalnih hitrostih na avtocestah.  pa prevozijo dolge razdalje po avtocestah.

Motor deluje gladko in brez napora

Zato se zdita ključna podatka zmogljivosti nekako manj pomembna vsebina, čeprav je pospešek z mesta do hitrosti 100 kilometrov na uro, pri najvišji hitrosti pa se kazalec namerilniku ustavi pri 194 kilometrih na uro.

Nedvomno se voznikom, ki se jim v žilah ne pretaka samo bencin, poraba zdi bolj pomemben dejavnik. Na merilnem krogu se je sicer pokazalo odstopanje od proizvajalčevih obljub saj je bencinska žeja v povprečju znašala 7,2 litra na 100 kilometrov, kar sicer ni rekordna vrednost je pa za 2,5-litrski atmosferski motor z upoštevanjem teže avtomobila, precej spodoben dosežek.

Motor deluje gladko in brez napora, čeprav ga šeststopenjski samodejni menjalnik, ki skrbi za prestavljanje brez grobih sunkov, občasno pripravi do nepotrebnega »izleta« v nekoliko previsoke vrtljaje. Toda za ta manjši greh se avtomobil odkupi z volanom in vzmetenjem, ki sta harmonično uglašena za vsakodnevno vožnjo in bi morala privabiti celo najbolj živahnega voznika na uživanje na najljubših lokalnih cestah.

Ambientalno udobje na visoki ravni

Tudi prostorna notranjost, vsaj spredaj je tisto kar v tem avtomobilu sproža občutek zadovoljstva. In poleg visokokakovostnih materialov serijska oprema vključuje k vozniku osredotočeno, delno digitalno instrumentno ploščo, projekcijski zaslon in 10,25-palčni zaslon komunikacijskega sistema. Povezljivost s pametnimi telefoni prek Apple CarPlay in Android Auto deluje brezžično, vendar se prikaz in delovanje sistema najbolj gorečim pristašem digitalizacije verjetno zdita nekoliko zastarela v primerjavi s konkurenčnimi avtomobili.

A po drugi strani je mogoče nadležne piskajoče opozorilnike sistemov za pomoč vozniku, vključno z alarmiranjem omejitve hitrosti mogoče utišati s preprostim pritiskom na stikalo na levi strani od volana. No, vsaj do naslednjega zagona avtomobila ostane tako in z veseljem sem ugotovil, da je življenje s tem avtomobilom lahko tako preprosto.

Poznavalci ga bodo znali ceniti

In zato brez zadržkov ugotavljam, da ta kompaktni križanec ostaja avtomobil za poznavalce, navdušence in privržence znamke ter za vse, ki se niso povsem podredili sodobnim, večkrat tudi nerazumnim smernicam v avtomobilski industriji. Prepričljivo zmogljiv in precej učinkovit štirivaljni bencinski motor se z blago hibridno asistenco tako dobro ujema s CX-30, da je na mestu vprašanje, zakaj ga pri Mazdi niso že prej vgradili pod motorni pokrov tega avtomobila.

Kakovost materialov in izdelave sta na zelo visoki ravni v tem razredu, kljub temu pa bodo morali pri japonski znamki verjetno storiti korak naprej pri posodobitvi komunikacijskem sistemu. Pač pa Mazdi zaenkrat dobro uspeva vzdrževati ravnotežje med ceno in vsebino, ki jo ponuja ta avtomobil