Test: Mazda CX-60 D254 8AT AWD Homura - Za lepotno kirurgijo še ni pravi čas

Z modelom CX-60 se je japonska znamka podala tudi v nekoliko bolj prestižni del razreda večjih športnih terencev in zato so bila pričakovanja precej visoka. Po prihodu večje CX-80 gre za drugi največji model, ki se lahko pohvali z izdatnim s prostorom v sprednjem in zadnjem delu potniške kabine,

spodobno velikim prtljažnikom z osnovnimi 570 litri in predvsem z zmogljivim pogonskim sklopom. Ob vseh hvalospevih je priletelo tudi nekaj pripomb,  predvsem glede  nastavitve podvozja in zato je bila glavnina popravkov namenjena prav  izboljšanju potovalne oziroma vozne izkušnje.

Drugačna nastavitev, drugačna vožnja

Za kozmetično oziroma bolj celovito osvežitev je še prezgodaj, medtem pa so bile spremembe vzmetenja in blaženja na sprednji in zadnji osi razmeroma temeljite. Zadnje vzmetenje z več vodili je bilo deležno nove nastavitve s podaljšanim hodom in hkratnim čvrstejšim učinkom blažilnikov, drugače sta uglašena tudi geometrija vzmetenja in blaženje sprednjih koles, kar naj bi pripomoglo k večji stabilnosti in boljšemu občutku tistega, ki sedi za volanom.

Mehkejše vzmeti v sodelovanju s tršimi blažilniki v večji meri nevtralizirajo nagibanje in vibracije karoserije, s še nekaj drugimi ukrepi pa se je izboljšalo vozno udobje, medtem, ko ima za bolj natančen občutek na volanu zasluge nova programska oprema  nadzorne elektronike natančnost krmiljenja.

Mazda CX-60 je zdaj tako udobna, kot so mnogi pričakovali in si želeli že od samega začetka. Spremembe so dokaj zaznavne,  pri nižjih hitrostih se avtomobil bolj kulturno odziva na cestne grbine, po soočenju koles z njimi pa se karoserija hitreje kot prej  vrne v stabilni položaj. Tudi na asfaltu podeželskih cest in avtocest se ta športni terenec zdi bolj čvrst in umirjen kot je bil pred posodobitvijo.

Še enkrat hvalnica motorju

V notranjosti prav tako ni veliko novega, oziroma odvisno koliko pomena uporabnik pripisuje novim usnjenim sedežnim prevlekam in dekorativnim elementom na notranjih oblogah.

Zato pa je vredno še enkrat več zapisati kakšno hvalnico na račun pogonskega stroja. Šestvaljni vrstni turbodizelski motor je v močnejši različici, ki se imenuje D 254 in ustvari 187 kW / 254 KM na voljo s štirikolesnim pogonom. Največji navor 3,3-litrskega šestvaljnika znaša 550 Nm in je na voljo že pri vsega 1500 vrtljajih na minuto.

Prostorninski mogočnež se v praksi v povezavi z uglajeno osemstopenjsko avtomatiko izkažeta kot odlična kombinacija. Po potrebi 1,9-tonski avtomobil do 100 km/h požene v 7,4 sekunde, navora in elastičnosti za prehitevanja in na avtocesti pa je več kot dovolj.

Motor navduši z gladkim tekom, lepo uglašeno šestvaljniško melodijo za piko na i pa tudi z obrzdano žejo. Merilni krog je pokazal povprečje 5,8 litra na 100 kilometrov, s hibridnim modulom, ki prispeva 12,4 kW moči in omogoča jadranje, predvsem pri vožnji navzdol in drsenju, se lahko poraba s preudarno vožnjo zmanjša celo na dobrih pet litrov.

Digitalizacija v razumnih mejah

Goreči privrženci oziroma zagovorniki digitalizacije najbrž ne bodo preveč navdušeni nad Infozabavnim sistemom, ki ga je mogoče upravljati z vrtljivim stikalom in je resnici na ljubo nekoliko zastarel, zlasti pri vnosu navigacijskih ciljev. Zato bi (spet po mnenju prej omenjenih) nujno potreboval posodobitev.

Obstaja solidno glasovno upravljanje, vendar to ni posebnega poudarka vreden element. In to velja tudi za asistenčne sisteme, ki so vsi na voljo, a  na primer pri prepoznavanju prometnih znakov  ne delujejo vedno brezhibno. Obstaja tudi nekaj naprednih funkcij. Z uporabo zaznavanja vidnega polja prek kamere lahko avtomobil ne le samodejno nastavi voznikov sedež, ampak tudi z izjemno natančnostjo zazna, ali ima voznik kakšne motnje, in nato pošlje opozorilne tone skozi kokpit. Asistent za ohranjanje voznega pasu je precej grob pri popravkih, a tudi učinkovit.

Motorne zmogljivosti, podvozje in obnašanje pri vožnji ustrezajo karakterju avtomobila, ki se pelje dinamično in udobno,  Z vsemi temi lastnostmi dokazuje, da Mazdiino neupoštevanje smernic, ki bolj kot vse drugo poudarjajo vsiljevanje prehoda v električno mobilnost, ni brez smisla. In če zraven postavim še ceno, ki sicer ni najnižja, je pa razumna, je jasno, da se CX-60 lahko samozavestno postavlja ob bok (tudi prestižnim) tekmecem.