Zvezdniški dostavnik prinaša velik korak vstran od francoskega brata. Kje smo ga občutili najbolj?

Pri Mercedes-Benzu z manjšimi lahkimi dostavniki doslej niso dosegli pretiranih uspehov. Ob prelomu tisočletja so v konkurenčno tekmo poslali konceptualno zgrešeni in neuspešni model Vaneo, potem so se leta 2012 povezali z Renaultom in rezultat sodelovanja je bil Citan – oziroma rahlo prirejena kopija Kangooja. Vendar takšen dostavnik ni zadovoljil vseh prevozniških potreb podjetij in želja zahtevnih kupcev, zaradi ponovno zgrešenega projekta pa so si v Mercedes-Benzovi upravni zgradbi odgovorni izrekli nekaj ostrih besed in najbrž so se komu tudi zahvalili za sodelovanje.

V izogib ponavljanju napak so se Mercedes-Benzovi strokovnjaki bolj aktivno vključili v razvoj novega modela, ki z osnovnimi potezami tudi tokrat spominja na francoski original, a s številnimi dodatki jasno izraža pripadnost oblikovni genetiki trikrake zvezde, kolikor jo seveda omogoča Citanova osnovna prevozniška namembnost v servisnih, komunalnih in proizvodnih dejavnostih.

Preberite še: Mercedes-Benz razred T: za tiste, ki znajo izkoristiti prosti čas

Tako kot Kangoo je tudi Citan zdaj skoraj dvajset centimetrov daljši in tako v dolžino meri štiri metre in pol. Prirastek je tudi pri medosni razdalji, ki znaša 2,72 metra in ugodno vpliva na prostornino tovornega prostora, kamor brez težav gresta dve standardni paleti, vendar je prostorninska zmogljivost 2,9 kubičnega metra za 200 litrov skromnejša kot v odpisanem predhodniku. Presenetljivo!

Ko sem Citana do polovice natovoril z 20-kilogramskimi paketi, sem ugotovil, kako hvaležen je nizek nakladalni rob, poleg tega pa sem razmišljal o koristnosti drsnih vrat na obeh bokih. Če se vživim v vlogo obrtnika ali serviserja, ki svoje delo opravlja v ozkih mestnih središčih, se zdi takšna rešitev še kako priročna, a je potrebno doplačilo, saj so v osnovni opremi bočna vrata za dostop v tovorni prostor vselej le na desni strani. Nekoliko smešno je, da so zadnja vrata dvižna, seveda pa jih je mogoče zamenjati z asimetričnimi dvokrilnimi.

In če se vrnem k seznamu kljukic in križcev, ugotavljam, da pri Renaultu nemškim partnerjem niso dali vsega, kar ima njihov original. Citan namreč ne more imeti širše bočne odprtine za natovarjanje z vrati, ki imajo v konstrukcijo vdelan strešni stebriček, ki se ga da odstraniti. Ko pa gre za pogonske stroje, sta sorodnika spet na istem – z drugimi besedami: dizelski motorji so Renaultovi in se preizkušajo tudi v Mercedes-Benzovih osebnih avtomobilih.

Štirivaljni 1,5-litrski s prisilnim polnjenjem in 70 kilovati (95 KM), ki je s sredine motorne palete, povsem suvereno obvladuje svoje naloge v mestnih in primestnih okoljih; a tudi ko sem Citana zapeljal na nekoliko bolj dinamično relacijsko vožnjo, se je izkazal. Navorna krivulja se do 260 njutonmetrov povzpne že pri 1.750 vrtljajih v minuti, ročni menjalnik je prijetno lahkoten in natančen, motor pa primerno odziven. Tudi njegov zvok so razmeroma dobro zadušili, poraba goriva s 6,4 litra na 100-kilometrskem merilnem krogu pa je prav tako v razumnem okviru.

No, morda je vseeno dobro vedeti, da bo Citan kmalu imel tudi električni pogon, ki bo s polno baterijo omogočil do 290 kilometrov dosega, baterijo pa bo na hitri polnilnici z elektriko mogoče oskrbeti v štiridesetih minutah. Najbrž je odveč omenjati, da bo tudi ta pogonski sklop prispeval Renault.

Se je pa razvojnikom iz Stuttgarta zdelo, da bi bilo treba nekoliko prirediti Citanove vozne lastnosti, zato so zanj pripravili »paket« sprememb za podvozje, ki vsebuje drugačne vzmeti, blažilnike in nastavitve. Zato je germanizirani dostavnik na cestah dobro vodljiv in vzmetenje asfaltne grbine prenaša brez hudih pretresov, pri čemer svoj delež prispeva tudi teža zadaj naloženega tovora.

Te spremembe so namenjene predvsem voznikovemu ponotranjenju občutka, da sedi za volanom pravega Mercedes-Benza. Seveda pa je treba soditi z drugimi vatli, saj je dostavnik, toda udobje in enostavnost upravljanja so na zgledni ravni v dostavniški konkurenci. Ampak bolj me zanima, kako se bo odrezal potniški Citan Tourer ...

Z istim ciljem so se lotili (pre)oblikovanja instrumentne plošče, kjer je predvsem prepoznaven volanski obroč z drsniki, a tudi merilniki. Okrogle reže za prezračevanje so jasno Mercedesove ravno tako kot ličen, vendar za sodobne čase smešno majhen komunikacijski zaslon. Tudi materiali odstopajo – navzgor seveda, sploh v dostavniškem svetu. Pravzaprav so od Renaultove osnove ostala le okrogla stikala klimatizacije. No, žal pa tudi francoska nedomiselnost za uporabne odlagalne površine in premajhen vzdolžni pomik vozniškega sedeža.

Tudi elemente povezljivosti, komunikacije in digitalizacije so pri Mercedes-Benzu razvili sami, za doplačilo pa so na voljo različne stopnje razširitve koncepta delovanja sistema, vključno z izvornim glasovnim nadzorom, digitalnimi zasloni in prilagodljivo programsko opremo. To pomeni, da je mogoče serijsko opremo, ki vključuje asistenco pri bočnem vetru, pomoč pri speljevanju v klanec in opozorilo na zaspanost, nadgraditi z asistentom za ohranjanje voznega pasu, sistemom za opozarjanje na mrtvi kot ali aktivnim tempomatom.

Vsi tovrstni »posegi« seveda prispevajo tudi k cenovni »nadgradnji«. Ne nazadnje pri Mercedes-Benzu niti nočejo, da bi bil Citan ceneni dostavnik; precej več jim je do tega, da bi kupcem zameglili njegov izvor in utrdili trikrako zvezdo tudi v tem razredu.