Test: SsangYong Musso Grand 2.2 XDI Ultimate A/T - (Prijetno) presenetljiv povratek

Poltovornjaki, za katere še vedno najraje uporabljam opisno obliko »odprti terenski dostavniki«, na evropskem avtomobilskem parketu niso med množičnimi kategorijami in glavnina tržne pogače je v rokah uveljavljenih imen. Sem in tja se najde tudi kak »vsiljivec«, ki se skuša vriniti na kakšno izpraznjeno mesto. In prav to so spretno naredili pri južnokorejskem SSangYongu z modelom Musso Grand.

Znamka SsangYong, ki spada med specialiste za terenske avtomobile, je večini ostala v spominu predvsem po, milo rečeno, nenavadnem ali pa kar rahlo čudaškem oblikovanju svojih modelov. Toda z leti se je ob vzponih in padcih in nekaj menjavah lastnikov podoba spreminjala in zdaj so avtomobili videti povsem sodobno in spodobno, premorejo solidno tehniko in ne nazadnje so tudi cenovno konkurenčni.

Musso Grand je na evropskih cestah od leta 2019, to je v obdobju, ko so začeli razred poltovornjakov zapuščati nekateri modeli in znamke, za katere proizvajalci preprosto niso več videli prave perspektive. Med njimi so bili Nissan Navara in njuna sorodnika Renault Alaskan ter Mercedes-Benz X, ki sta doživela pravi tržni polom.

Nič bolje se ni godilo Fiatu Fullbacku, ki je nastal na osnovi prejšnje generacije Mitsubishija L200 – in slednji se zdaj prav tako umika s stare celine. Očitno je res – ne le da takega avtomobila ni lahko narediti, še težje ga je narediti tako, da bo tudi dobičkonosen. Konec leta 2021 so model Musso Grand zapeljali na manjšo lepotno, lani pa še na »srčno« operacijo, tako da je poleg osvežene zunanjosti dobil še posodobljen oziroma zmogljivejši pogonski stroj, in šele takšen se je vrnil na slovenske ceste.

Drugačen in prepoznaven

No, vsekakor pa tega poltovornjaka ni mogoče zgrešiti ali zamenjati s katerim drugim avtomobilom tega razreda. Musso Grand je res grandiozen – ne samo zaradi 5,40 metra dolžine, s katero presega skoraj vse tekmece, ampak tudi zaradi podobe, ki jo spredaj zaznamuje velikanska maska hladilnika, ob tem pa še preproste bočne linije, ozek zadnji steber kabine in dolg zadnji previs, zaradi katerega dolžina tovornega prostora meri kar 1,61 metra, s čimer pri konkurenci vzbuja zavist. In 18-palčna platišča so videti kar nekoliko nebogljena, a se njihova prednost izkaže predvsem zaradi višjih bokov pnevmatik in posledično mehkejšega požiranja grbin na terenski vozni podlagi.

V času, ko se svetlobna tehnika novejših avtomobilov spogleduje predvsem s svetilnimi diodami, Musso Grand s ksenonskim zasenčenim in halogenskim daljinskim snopom žarometov spominja na že skoraj minule čase (ne da bi bilo kaj bistvenega narobe z učinkovitostjo), na sodobnost pa cel grozd svetilnih diod, ki so v funkciji dnevnih svetil in meglenk ter seveda prispevajo k samozavestnejši podobi. To je mogoče oplemenititi tudi s prekrivnim rolojem tovornega prostora in še nekaterimi drugimi dodatki, a pri SSangYongu tega ne ponujajo niti na seznamu originalne dodatne opreme, pač pa so to prepustili ponudnikom univerzalnih dodatkov.

Počutje kot v boljšem športnem terencu

Dostop v potniško kabino je kar precej visok – hočem reči, da od voznika in sopotnikov zahteva gibčnost spodnjih okončin, pri čemer sta v pomoč tudi ročaja na notranji strani prednjih stebričkov. Notranjost je povsem v slogu prestižnejših športnih terencev, torej za vozilo, ki naj bi opravljalo tudi nekoliko zahtevnejše delovne naloge, skoraj preveč elegantna. Skoraj v celoti je povzeta po modelu Rexton, ki velja za paradnega konja znamke. Zato ni presenečenje, da so sedeži oblečeni v usnje in da je avtomobil založen tudi z obiljem opreme za varnost in udobje.

Instrumentna plošča je v duhu sodobnosti digitalizirana, vendar me grafika merilnikov in še manj izbirnikov na osrednjem komunikacijskem zaslonu ni navdušila do te mere, da bi ji pripisal odlično oceno, a vendar sistem izpolnjuje svoje poslanstvo. In kar me vselej razveseljuje: za nekatere funkcije in nastavitve so še vedno na voljo mehanska stikala; v tem primeru tudi za klimatsko napravo, ki je nekako svojeglava – enkrat pretirano hladi ozračje, pri rahli spremembi temperaturne nastavitve pa se zdi njeno učinkovanje prešibko.

V kabini se nisem pritoževal niti nad prostornostjo niti nad razgledom, prav tako ne nad prednjima razkošno odmerjenima sedežema. Tudi zadnja sedežna klop z zložljivim naslonom za komolce je dovolj široka za tri odrasle, tistim z nadpovprečno višino pa zmanjka nekaj vzdolžnih centimetrov za noge. Pravzaprav le posamezni elementi trše plastike na vratnih oblogah razkrivajo, da je Musso Grand bolj delovni stroj kot razkošen potniški avtomobil. Najvišji nivo opreme ponuja celo vrsto sladkorčkov – od odklepanja in zagona brez ključa do asistenčnih sistemov, vključno z ohranjanjem voznega pasu, samodejnim preklopom dolgih luči ali nadzorom utrujenosti voznika.

Motorna izbira je omejena

Glede motorja ni treba prav nič razmišljati, kajti na voljo je samo 2,2-litrski turbodizelski štirivaljnik, ki so ga s prenovo »sfrizirali«, tako da je zdaj nekoliko zmogljivejši; natančneje – razvije 148 kilovatov (202 KM). Posebno me je razveselila znatna zaloga navora, ki je z vsemi 441 njutonmetri na voljo že pri precej nizkih 1400 vrtljajih in potem pri tej vrednosti vztraja, vse dokler merilnik ne pokaže številke 2800.

Motorna dinamika je spodobna, navora je za vso to maso prav gotovo dovolj, a silo štirivaljnika v dobršni meri zmehča šeststopenjski samodejni menjalnik, ki je delo znanega japonskega proizvajalca Aisin. Motor in menjalnik se načelno dobro razumeta, prestavljanje poteka uglajeno in brez sunkov, le pri speljevanju se zdi, da je elektronika, ki nadzira delovanje menjalnika, nekoliko zaspana.

Poleg tega se pri bolj dinamični vožnji občasno precej obotavlja in predolgo vztraja pri posameznem prestavnem razmerju, še posebej to velja v športnem voznem režimu. Zanimivo se mi zdi, da je Musso zaradi dobre zvočne izolacije in udobnega menjalnika zelo prijazen do voznika in potnikov tudi na avtocestnih ravninah, ki tovrstnim modelom običajno niso ravno naklonjene.

Sicer pa je ročica menjalnika edina podrobnost, ki se zdi kot iz nekega drugega časa – povedano naravnost – nekoliko za modnimi smernicami; še bolj pa sem se mrščil nad tam nameščenim majhnim stikalom za ročno prestavljanje, ki nikakor ni primerno za krepke moške roke. Po drugi strani je treba pogonskemu sklopu priznati zmernost pri porabi goriva; testno povprečje na merilnem krogu je znašalo 9,6 litra plinskega olja na 100 kilometrov, kar je za buteljko penečega vina več, kot obljublja proizvajalec. Odklon pri terenski vožnji z vključenim štirikolesnim pogonom gre še za liter navzgor, pri zelo zmerni daljši vožnji pa se poraba lahko spusti tudi pod devet litrov.

Udoben na asfaltu, suveren na brezpotju

Na asfaltu Musso Grand preseneti z udobnim vzmetenjem, čeprav so na zadnji osi listnate vzmeti; toda to je treba vzeti v zakup, saj mu je zato mogoče oprtati okroglo tono tovora, medtem ko lahko za seboj vleče priklopnik, ki ne sme biti težji od treh ton, kar pa je 500 kilogramov manj, kot zmore večina tekmecev. Obstaja tudi izvedba z vijačnimi vzmetmi, ki je vozno udobnejša, vendar je dovoljena težnostna obtežitev 200 kilogramov manjša.

Pri soočenju s kratkimi in srednje dolgimi cestnimi grbinami se Musso Grand obnaša kot večina tovrstnih vozil; če zadaj ni tovora, voznik z dobrimi sposobnostmi zaznavanja lahko začuti, da je poskakovanje izrazitejše, kar pa ni nič dramatičnega. V ovinkih kljub razmeroma mehkobni nastavitvi vzmetenja ni pretiranega nagibanja, vsekakor pa bi si želel bolj neposrednega volanskega mehanizma in več povratnih informacij o stiku koles s podlago.

Pri terenskih sposobnostih temu poltovornjaku ni treba očitati kakšnih izrazitih šibkosti. Prav nasprotno – priključljiv štirikolesni pogon, ki ga voznik lahko do hitrosti 70 kilometrov na uro aktivira z vrtljivim stikalom na sredinski konzoli, je zmogljiv, a kadar je za premagovanje terenskih preprek potrebno tudi sodelovanje reduktorja, je treba avtomobil najprej ustaviti in šele nato zasukati stikalo. Dolga medosna razdalja, ki je s 3,21 metra med daljšimi v tem razredu, sicer pomeni omejitev pri vstopnem in izstopnem kotu, vendar sta z 19,5 in 20,5 stopinje še vedno zelo solidna.

Ob prepoznavni podobi, solidni tehniki, prostornosti in udobju potniške kabine ter velikosti tovornega prostora sem prepričan, da je prvi, čeprav ne več glavni adut tega avtomobila njegova cena, saj v svoji najboljši izvedbi stane okroglih 42 tisočakov. Vsi drugi tekmeci, ki so še ostali v tem razredu ali pa vanj šele prihajajo, so se cenovno povzpeli precej višje, nekateri celo do dvakratnika prej omenjene cene. Zato se Mussu Grand morda obeta novo vstajenje.

Preberite še:

Osnovni podatki
Cena osnovnega modela: 29.507 €
Cena testnega modela: 42.999 €
Tehnični podatki
Motor: 4-valjni – vrstni – turbodizelski – prostornina 2.157 cm3 – največja moč 148,6 kW (202 KM) pri 3.800 vrt./min – največji navor 400 Nm pri 1.600–2.600 vrt./ min.
Prenos moči: 6-stopenjski samodejni menjalnik - poganja vsa štiri kolesa.
Zmogljivost: največja hitrost 177 km/h – pospešek 0–100 km/h n.p. – kombinirana povprečna poraba goriva (WLTP) 8,6– 8,8l/100 km, izpust CO2 225– 231g/km.
Mase: prazno vozilo 2.250 kg – dovoljena skupna masa 3.260 kg.
Zunanje mere: dolžina 5.405 mm – širina 1.950 mm – višina 1.855 mm.
Naše meritve
Poraba goriva na normnem krogu: 9,6 l/100km
Ocena
  • Musso Grand je v marsičem res grandiozen, čeprav bolj delovni stroj kot razkošen potniški avtomobil, ima pa tudi nekaj posebnosti, ki ga potiskajo v povprečje. Prepoznavni podobi, solidni tehniki, dobrim voznim lastnostim, prostornosti in udobju potniške kabine ter velikosti tovornega prostora pride nasproti tudi ugodna cena. In to je tisto, kar bo potencialnim kupcem takšnega napol delovnega stroja pomagalo pri odločitvi.

Hvalimo in grajamo
Vozne lastnosti na asfaltu in brezpotjih
Kultiviran in zmogljiv motor
Velikost tovornega prostora
Cenovna uravnoteženost
Obotavljivo delovanje samodejnega menjalnika
Majhno in nerodno stikalo za ročno prestavljanje
Premalo neposreden volanski mehanizem