Toyota Hilux 2.5 D-4D Double Cab City (75 kW)

Toyotin Hilux je živa legenda. Na svetu je že več kot 40 let, prodali so ga v več kot 12 milijonov primerkih. V Afriki, Aziji in v severnih državah (Kanada, skandinavske dežele), kjer so vremenske razmere najtežje, je najpomembnejša zanesljivost. Zaupanje. In ti številni ljudje sedijo prav v Hiluxih.

Zato ima Toyota verjetno daleč najboljši imidž, čeprav mu za ovratnik diha Mitsubishi in v nekaterih državah celo Mazda. A občutek imamo, da so pri največjem japonskem izdelovalcu avtomobilov malce zaspali na lovorikah. Saj ne da bi bil Hilux grd pa tudi počasen ali nezanesljiv ne.

Še vedno je razmeroma dober, a kaj, ko je konkurenca naredila skok naprej, oni pa le manjši korak. Tekmeci ponujajo zmogljive motorje, Toyota pa najšibkejšega med našimi poltovornjački, konkurenca že šeststopenjske menjalnike in odlično voznost, Toyota pa le pet prestav in tovornjaški občutek za volanom. In poleg tega Hilux ni najcenejši!

Če primerjamo položaj za volanom pri Navari in Hiluxu, takoj spoznamo, da ima japonski tekmec boljše sedeže, več prostora in zagotavlja boljšo ergonomijo (Hilux ima le po višini nastavljiv volan, ne pa tudi po dolžini). Armaturna plošča je sodobna, mogoče s premalo predali za drobnarije, pri različici Double Cab pa lahko preklopite zadnje sedeže in tako dobite veliko prostora za prtljago že v potniški kabini. Obračalni krog je tovornjaško velik, a zaradi servovolana delo voznika ni pretežko.

Menjalnik je dober: zanesljiv, sicer počasen, a edina večja zamera je število zobnikov. Morda bi s prestavo več lažje prebrodili tehnično sicer napredno motorno tehnologijo (skupni vod, turbopuhalo), vendar pa z majhno močjo in s skromnejšim navorom. Po drugi strani moramo poudariti, da je na primerjalnem testu (ko smo z vsemi avtomobili naredili isto pot pod enakimi pogoji! ) porabil najmanj plinskega olja.

Vklop štirikolesnega pogona in reduktorja je klasičen. Ob preklopu ni treba premišljevati, ali je elektronika zatajila in ali je opozorilna lučka na instrumentni plošči pregorela. Le desnica poišče manjšo ročico in takoj boste vedeli, s kakšnim pogonom se vozite. Med terensko vožnjo smo Hiluxu, ki sicer omogoča 30-stopinjski vstopni, 26-stopinjski izstopni in 25-stopinjski prehodni kot, ki lahko pleza na hrib pod kotom 45 stopinj in omogoča 700 milimetrov največje globine ugreza, zamerili le občutljivost plastičnih odbijačev pri vožnji skozi lužo. Edini izmed druščine je skoraj izgubil registrsko tablico (mesto namestitve! ) in pri edinem nosilniki prednjega odbijača niso opravili svojega dela. Za delovno živinče je taka občutljivost zoprna zadeva.

Največ minusov med vozniki na primerjalnem testu pa je dobil zaradi manj udobnega podvozja, predvsem zaradi zadnjih listnatih vzmeti. Zadek je bil nemiren, predvsem na kratkih grbinah, a po drugi strani verjamemo, da bi bili občutki (in s tem rezultati) ob polni obtežitvi zelo verjetno drugačni.

Toyota ima izvrsten imidž, zna delati dobre (tudi zmogljivejše) motorje, izdeluje kakovostne avtomobile, ki sčasoma postajajo vse lepši. Le vse te stvari morajo združiti v naslednjem Hiluxu pa bodo zopet strah in trepet vseh tekmecev.

Peter Kavčič, Vinko Kernc, Dušan Lukič, Aljoša Mrak

Foto: Aleš Pavletič