V visoki družbi

Renault in (avtomobilska) visoka družba? Ob tej kombinaciji številni pomislijo, da se je, kar se razrednega prestiža tiče, poslovila z odhodom Safrana in kasneje do neke mere tudi prodajno neuspešnega Vel Satisa. Sam sicer menim, da ni povsem tako. Renault je namreč v pravem trenutku uvidel, da novopečeni milenijski bogataši preprosto nimajo posluha za tradicionalno udobje in eleganco, temveč si zaradi preobilja denarja lahko privoščijo manj domišljije in kupujejo predvsem tisto, česar v resnici ne potrebujejo.

No, Renault se teh igric že dolgo ne gre več. Res pa je, da z modeli Initiale Paris skrbi za tiste, ki vzdrhtijo ob dotiku nežnega napa usnja ter si ob pogledu na eleganten krom in blišč zadovoljno zamrmrajo: »Ta občutek pa res potrebujem.«

Že samo ime opreme Initiale Paris nakaže, v katerem grmu tičijo zajci. Oziroma v kakšnih pisarnah sedijo kupci. Zahodno od Pariza je pomembna poslovna četrt, v kateri se med desetinami nebotičnikov v blišču steklene fasade sto metrov visoko v nebo bohoti Tour Initiale. Poslovna stavba, v kateri že majhna miza z razgledom na plešo sodelavca pomeni relativno velik karierni dosežek, predvsem pa odskočno desko v svet velikih in pomembnih.

Torej, Koleos Initale Paris v smislu opreme, asistenčnih sistemov in prestiža ne bi mogel nazorneje ponazarjati vsega tistega, kar Initiale predstavlja. Če povem še nekoliko enostavneje: v njem je vse, kar je ima ta hiša na voljo. Ker ne maram, da bi se zapisi v naši reviji ponavljali, vsem tistim, ki jih nabor opreme in dodatkov zanima podrobneje, toplo priporočam obisk našega spletnega arhiva testov oziroma listanje kakšnega starejšega izvoda revije.

Renault Koleos je vzoren primer avtomobila, ki je po sili razmer nastal v partnerstvu francoskih oblikovalcev, japonskih tehnikov in nemških mehanikov, vse skupaj pa so pomagali v celoto zapakirati Korejci. Zato ni nič narobe, če vas njegovi proporci in določene rešitve v kabini spominjajo na Nissanovega X-Traila. Mercedes je doniral 1,33-litrski turbobencinar, ki so ga povezali s sedemstopenjskim dvosklopčnim menjalnikom EDC. Prav tak pogonski sklop sem pred kratkim preizkušal v za razred in pol manjšem Meganu in moram reči, da se tudi v bistveno večjem in težjem Koleosu dobro obnese.

Živahnosti je zaradi večje mase in zračnega upora seveda manj, vendar je to čutiti predvsem pri večji hitrosti. Enako je tudi pri speljevanju. To je namreč precej sunkovito, a drugače in bistveno bolje pri motorjih z relativno majhno delovno prostornino, kjer čisto spodaj še ni pravega navora, nato pa ta hipoma zraste, pač ne gre. Kajti ne smemo pozabiti, da je Koleos vendarle relativno velik in težek avtomobil, zato se za lahkotno in hitro premikanje ne bi branil za razred ali dva večjega motorja.

Navkljub omenjeni tegobici (voznikom z dovolj občutka v stopalu ne bo delala velikih preglavic) pa lahko pod črto zapišem, da je ta sicer povsem sveža pogonska konfiguracija v veliki večini cestnih situacij kos masi vozila in s tem tudi voznikovim pričakovanjem. Trenutno je Koleos z bencinskim motorjem na voljo samo s prednjim pogonom, zato boste morali tisti, ki potrebujete štirikolesnega, za zdaj izbrati večji in močnejši dizelski motor.

Kar se tiče tehničnih specifikaciij, mer in volumnov, Koleos pravzaprav v ničemer ne odstopa od razrednega povprečja. Še ena stvar iz tehničnih specifikacij oziroma, bolje rečeno, iz homologacije, ki jo pri tovrstnih avtomobilih osebno smat- ram za zelo pomembno, je največja dovoljena masa prikolice. Z vlečno kapaciteto 1.650 kilogramov je Koleos na repu lestvice v svojem velikostnem razredu.

To bi moralo sicer zadoščati za vleko na primer nekoliko večje počitniške ali kakšne druge prikolice, toda iz lastnih izkušenj lahko povem, da s prednjim pogonom, majhnim bencinarjem in nervoznim menjalnikom dolgotrajna vleka na robu dovoljenega ni ravno počitniško sproščujoče opravilo. Torej, če brez tega ne gre, počakajte na različico s štirikolesnim pogonom ali pa preprosto izberite dizla.

Očitno je, da je Koleos namenjen vožnjam, ki jim žargonsko rečemo križarjenje, saj se izrazito mehko vzmetenje v kombinaciji s pnevmatikami s precej visokim presekom hitrim vstopom v ovinke bolj kot ne upira. Vendar me to sploh ni motilo. Pravzaprav je to avtomobil, pri katerem sem bil – nasprotno kot pri drugih – celo navdušen nad tem, da je udobje celo tako zelo utišalo športnost, da se Koleos najprej nagne in šele potem zavije. Cestne neravnine požira mehko, zato se jih v kabini skorajda ne čuti. Se jih pa vsekakor dobro sliši, saj je celoten ustroj podvozja precej glasen. Verjamem, da potnikov to ne bo motilo, saj ropot brez težav preglasi odličen Bosov avdiosistem z 12 zvočniki.

Pri Koleosu sem pogrešal le nekaj več lastne identitete pri merilnikih. Ti so namreč enaki kot pri Meganu, Meganovi pa močno spominjajo na Cliove. In to je po mojem mnenju za segment, v katerega sodi Koleos, za odtenek preskromno.

Brez kakršnihkoli zadržkov lahko zapišem, da Koleos ni samo največji Renault, temveč je med vsemi 'civilnimi' modeli te znamke tudi najbolj vpadljiv, najudobnejši in v marsikaterem pogledu tudi nasploh več kot spodoben družinski ali pos- lovni avtomobil. Še zlasti zdaj, ko je na voljo po akcijski ceni. Recimo tako, da si tak, kot je, v visoki družbi pred stavbo Initiale vsekakor zasluži svoje mesto nekje ob robu parkirišča.

Zelo velik plus, ki ga še posebej poudarjeno pripisujem test­nemu Koleosu, pa je ta, da pri njem človek pač ve, kaj kupi. Brez hibridizacije, brez pretirano dolgega seznama tehnologij, vendar z dolgim seznamom opreme in dobrot, ki vsako vožnjo pretvorijo v sproščujočo terapijo, se namreč zdi, da je Koleos izvrstna izbira za vse, ki jim je dobro počutje na poti pomem­bnejše od cilja.