Volkswagen Passat CC 2.0 TDI (103 kW) DPF

Še en limuzinski Passat s štirimi vrati, boste rekli, le zakaj ga potrebujemo. Pravzaprav res. Le zakaj? Zato, ker nekateri pač ne bi imeli 'le' limuzinskega Passata, temveč si želijo (za ne preveliko doplačilo) nekaj lepšega, nekaj bolj prestižnega. In zato je Passat CC štirivratnik, a s karoserijo, ki to od daleč odlično skriva.

Sicer pa, ko smo že pri obliki: ko se človek zazre vanj, pravzaprav pomisli le na eno: takšen bi moral biti Passat že od nekdaj. Kajti tale CC spada med tiste avtomobile, ki jih je vsako jutro užitek ugledati na parkirišču. Velik, prestižen, tudi agresiven nos, na katerem prevladujejo velika maska in ksenonske luči. Zaobljena, res kupejevska streha z velikim strešnim oknom (če ne marate segrevanja notranjosti in nižje strehe, ga raje izpustite s seznama opreme), malce navzdol odrezan zadek s povsem novimi lučmi in stekla v vratih brez okvirjev. Recept skratka, ki ga je že pred leti pokazal Mercedesov (pred kratkim prenovljeni, o tem si lahko več preberete nekaj strani naprej) CLS. In ta recept vključuje tudi le štiri sedeže v notranjosti.

Besedica 'le' je tule pravzaprav odveč. Kdaj ste nazadnje videli, da bi v Passatu sedelo pet potnikov? In roko na srce, tudi če bi, bi tisti v sredini zadaj sedel precej neudobno in trpel na daljših poteh. Ne, takšni avtomobili so namenjeni štirim potnikom. V nasprotju s klasičnimi kupeji, ki si večinoma zaslužijo komajda oznako dvosedežnika z dvema zasilnima sedežema zadaj, je Passat CC pravi štirisedežnik. Za kolena, noge pa (zanimivo) tudi glavo je namreč prostora znotraj ravno toliko, kot ga je v 'navadnem' Passatu. Torej ogromno.

Tako spredaj kot zadaj se sedi odlično (na voznikovem sedežu sicer za nekatere malce previsoko), vse komande so vozniku pri roki, merilniki dovolj bogati in pregledni, vse skupaj pa še izboljšajo nova stikala klimatizacije ter možnost upravljanja avdiosistema prek za dotik občutljivega zaslona. Mimogrede: sistem zmore požreti (poleg možnosti priključitve zunanje naprave, na žalost brez vmesnika iPod) šest CD-jev, posnetih z glasbo v formatu MP3, in še SD-kartico z glasbo v enakem formatu. Hiter preračun pokaže, da lahko prevozite okoli 20 tisoč kilometrov, ne da bi morali določeno skladbo poslušati dvakrat . . Če pa na AUX-vhod priključite še 80-gigabajtni iPod, boste verjetno prej prodali avto kot kateri komad slišali dvakrat . .

Prav sredinska konzola je tisti del avta, kjer se Passat CC od limuzinskega oziroma 'karavanskega' brata v okolici voznikovega sedeža najbolj razlikuje. Nov ni le za dotik občutljivi LCD (mimogrede, tisti gumb Phone ob njem v testnem CC na žalost ni upravljal telefona, saj vmesnika Bluetooth začuda ni bilo), temveč tudi nove komande klimatizacije. Nastavitev temperature je v sončnih dneh sicer premalo opazna, je pa zato klimatizacija toliko učinkovita, da boste temperaturo nastavili le enkrat in potem na vse skupaj verjetno za vedno pozabili.

Testni Passat CC se je lahko pohvalil tudi z nekaj tehnično naprednejšimi funkcijami. Pritisk na gumb na vrhu leve obvolanske ročice namreč na velik grafični zaslon med merilniki prikliče do tedaj skrit izbirnik, ki omogoča vključitev in izključitev aktivnih luči ter sistema Lane Assist. In medtem ko je prvi že dokaj (vsaj v tako velikih avtomobilih) v navadi, je drugi še vedno redek.

Gre za sistem, ki s kamero, skrito zraven dežnega tipala ob notranjem vzvratnem ogledalu, preverja, ali avto ostaja med črtami, ki označujejo vozni pas. In če ni tako (in smerniki niso vključeni), posreduje. Ne tako, kot smo vajeni recimo v nekaterih francoskih ali švedskih avtomobilih, s tresenjem volana ali sedeža, temveč preprosto sam obrne volan toliko, da avto ostane na svojem voznem pasu, če potrebni zasuk le ni prevelik, v nasprotnem primeru voznika z glasnim piskom opozori na potrebno posredovanje. In če sistem zazna, da se voznik dlje kot nekaj sekund ni dotaknil volana, se na enak način (za preprečevanje recimo branja časopisa med vožnjo) tudi izključi . .

Drugi zanimiv gumb je na sredinski konzoli, ob prestavni ročici. Omogoča preklapljanje delovanja blažilnikov med tremi načini: udobnim, normalnim in športnim. Za vsakdanjo uporabo je najboljši udobni način, če pa se nameravate zapoditi čez ovinke, uporabite Sport. Vmesni, Normal, je še najmanj uporaben . . Passat CC je (kot druga dva Passata) varno podkrmarjen, je pa, vsaj v športnem načinu delovanja blažilnikov, nagibanja malo, povratnih informacij izpod koles do volana dovolj, a zaradi izbire motorja v testnem CC je vse skupaj še vedno bolj kot ne vaja, ki si je ne boste želeli prevečkrat ponavljati. Passat CC je predvsem udoben, luksuzen limuzinski kupe.

Ah, ta motor. Dvolitrski TDI sicer premore tehnologijo skupnega voda, je tišji od predhodnika, tudi zvočna izolacija je še zadovoljiva, a v celoti daje avto občutek, da bi mu bil na kožo pisan recimo 1, 8-litrski turbobencinar s 118 kW oziroma 160 'konji'. Če že morate izbrati dizla, posezite po 170-'konjski' različici. V nasprotnem primeru se vam utegne zgoditi, da boste med vožnjo vedno znova razočarani. Občutek razkošja in prestiža, ki ga avto sicer ponuja v izobilju, namreč ob pritisku na stopalko za plin v tako motoriziranem CC-ju kar izgine. Škoda.

Kajti Passat CC je sicer vse tisto, kar si lahko za dobrih 30 tisočakov želite: velik, prostoren in uporaben avto z dovolj velikim pridihom prestiža. Pa še lep je.

Iz oči v oči

Vinko Kernc

Jasno, okusi so različni in predsodki so neizbežni. Ampak ob tem se vprašam: mogoče bi pa tistega klasičnega Passata (limuzino) lahko kar nehali izdelovati? In kakor smo se posmehovali Benzu CLS, bo morda nekoč neki Passat CC Variant nekaj povsem vsakdanjega …

Mitja Reven

Passat CC prihaja v pravem trenutku, saj se konkurenca, v mislih imam predvsem Oplovo Insignio, že posveča nekakšnim štirivratnim kupejem. Lep je kot zelo verjetno še noben VW pred njim in Lešnikova stvaritev ob njem povsem zbledi. Boljši materiali, podobna prostornost (le en sedež manj) in lepša notranjost (čeprav sorodstva s klasičnim Passatom ne more – in noče – zanikati). Njegovo ceno pa lahko obrnemo tudi takole: če je Mercedes-Benz CLS avtomobil za izbrance z debelejšimi denarnicami, je Passat CC pravi ljudski (Volks) avto (Wagen). Seveda morate na to gledati z MB-jeve perspektive in ne z boka običajnega Passata, ko CC postane drag (Teuer) avto (Wagen).

Dušan Lukič

foto: Aleš Pavletič in Saša Kapetanovič