Volvo XC90 3.2 Sport

Naloge so se lotili resno. XC90 Sport tako ni le skupek bolj ali manj športnih optičnih sprememb, temveč je tudi za volanom popolnoma drugačen avtomobil kot klasični XC90. V dobrem in slabem.

Kaj je slabega? Poleg 19-palčnih platišč z izrazito nizkopresečnimi gumami je ena od sprememb, ki sodi k oznaki Sport, tudi na novo nastavljeno blaženje. Blažilniki so trši, Volvovi inženirji pa so jim (v prid manjšemu nagibanju v ovinkih) dodali še trše stabilizatorje. In medtem ko je bolj športna nastavitev volanskega serva več kot dobrodošla, otrditve podvozja in nova obutev naredijo iz Volva XC90 Sport neudobno trd avto, ki vozniku in potnikom razkrije, kako slabe so slovenske ceste. Vsak udarec izpod koles se namreč odločno prenese tudi v notranjost in na ‘živo vsebino’. Res je, lega na cesti je za ta razred avtomobilov odlična, nagibanja je malo, volan je komunikativen, v ovinkih pa je vse skupaj že kar uživaško, a dvomimo, da se bo našlo veliko voznikov, ki se bodo zaradi tega pripravljeni odpovedati skoraj vsemu udobju na slabih cestah. Povedano po domače: pri Volvu so tokrat pretiravali.

Ena od rešitev za tiste, ki jim je tak XC90 res všeč, a si želijo vsaj osnove udobja, je prepričati prodajalca, da na avto namesto 19-palčnih namesti 18-palčna kolesa z gumami z višjim presekom. Avto bo morda izgubil del vizualne privlačnosti, a bo pridobil precej vsakdanje uporabnosti.

Po drugi strani pa je treba priznati, da so pri tem Volvu z obliko zadeli v polno. Že rdeča barva (Passion Red, namenjena le modelu Sport) naredi iz XC90 nekaj posebnega, tu pa so še 19-palčna platišča, spremenjeni prednji in zadnji odbijači, razširjeni blatniki, zaščita motorja v mat barvi aluminija, enaki pragovi . . Priznati je treba - med mehkimi terenci je XC90 Sport nekaj posebnega.

Tudi notranjost je doživela nekaj sprememb. Sedeži so precej bolj školjkasti, športni, a še vedno udobni na dolgih poteh, in seveda oblečeni v (perforirano) usnje. Merilniki so tokrat v kombinaciji modre in srebrne barve oblikovalsko zelo blizu tistim, ki imajo radi dobre ure, vse skupaj pa je dovolj drugačno od klasičnega XC90, da si res zasluži oznako Sport.

Pod motornim pokrovom je bil, vsaj za naše razmere, nekoliko nenavaden motor. V Sloveniji (in sploh po Evropi) večino Volvov XC90 poganja dizelski motor, tu pa se je pod motornim pokrovom skrival lani predstavljeni 3, 2-litrski vrstni šestvaljnik. In medtem ko se 238-'konjski' čisto dobro znajde v limuzinskem S80, je težek XC90 z veliko čelno površino zanj nekoliko pretežko delo. Zmogljivosti so sicer primerne, a poraba dokazuje, da se mora motor za to preveč truditi. Slabih 15 litrov na 100 prevoženih kilometrov je številka, ki bi jo zlahka dosegli, tudi če bi bil pod motornim pokrovom 4, 4-litrski osemvaljnik - le vozniš­kega užitka bi bilo v tem primeru precej več. Skratka: omislite si osemvaljnik ali pa dizel. V obeh primerih bo Sport sicer ostal Sport (in bo še bolj športen), vendar pa boste ali prihranili nekaj denarja ali pa vsaj dan uživali v tistem, kar zmore nuditi le osemvaljnik.

Dušan Lukič, foto:? Saša Kapetanovič