Volvo XC90 D5

Volvov veliki ’mehki’ terenec XC90 je bil že od svojega prihoda na trg rahel srčni bolnik. Pod motornim pokrovom namreč ni tiktakalo nič takega, kar bi povzročilo občutek prestiža pri vozniku ali pa vsaj poskrbelo za varčevanje goriva ob hkratnih spodobnih zmogljivostih.

Pri Volvu so se stvari lotili postopoma in najprej poskrbeli za tiste, ki so bili željni motornega prestiža, ter jim namenili 4, 4-litrski osemvaljnik s 315 konjskimi močmi. A precej pomembnejša motorna sprememba se je Iksceju zgodila pred kratkim, ko so mu namenili popolnoma prenovljen turbodizelski petvaljnik. 2, 4-litrski agregat, narejen iz aluminija, zmore 183 ’konjev’ in 400 njutonmetrov navora pri še ugodnih 2.000 vrtljajih ročične gredi v minuti.

V primerjavi s prejšnjim D5 je napredek velik, tako na papirju kot v praksi. Motorju so ob prenovi namenili nov motorni računalnik, nove brizgalnike s po sedmimi odprtinami za vbrizg in z natančnejšim nadzorovanjem vrtinčenja goriva v valju, filter trdnih delcev in predvsem novo turbino. Ta je večja (premer kompresorskega dela je 56 namesto 52 milimetrov), lopatice so boljšemu izkoristku na ljubo na novo oblikovane, ohišje osrednjega dela pa je vodno hlajeno. Vodna črpalka tako turbopuhalo hladi tudi, ko motor stoji.

In kaj vse skupaj pomeni v praksi? Kljub temu da imajo lahko turbodizli pod dvema tisočakoma na merilniku vrtljajev težave z odzivnostjo, poleg tega pa tak XC90 tehta (z dvema osebama v avtu in s kakim kosom prtljage) skoraj dve in pol toni, v mestni gneči pospeši suvereno in brez oklevanja, pa ne le z mesta, temveč tudi z majhnih hitrosti. Še bolj razveseli dejstvo, da tudi pri večjih, tj. avtocestnih hitrostih, kjer je prejšnji D5 precej težko obdržal tempo, ne popušča vse do hitrosti skoraj 200 kilometrov na uro.

Del zaslug za to ima tudi na novo razviti šeststopenjski ročni menjalnik, res pa je, da bi avtomobilu v celoti bolj pristajala (tudi nova) šeststopenjska avtomatika. Konec koncev gre za avto, ki potnikom postreže z veliko udobja, slabše pa se znajde v rokah športno naravnanih voznikov. Saj ne da bi se hitrejšemu preganjanju pretirano upiral ali celo strašil svojo živo vsebino z neprimernimi reakcijami - le z nagibanjem in s posrednostjo volana da vedeti, da takemu načinu vožnje ni namenjen. Zato pa recimo odlično požira udarce na hitrem makadamu . .

Če k temu dodamo še obilico prostora na prednjih in zadnjih (in tudi v tretji vrsti ni hudega) ter ogromen prtljažnik, kar XC90 odlikuje že od rojstva, je jasno: srčna operacija je iz največjega Volva naredila precej boljši avtomobil.

Dušan Lukič

Foto: Aleš Pavletič