VW EOS 2.0 TDI (103 kW) DSG

Osnovno poslanstvo avtomobilov z zložljivo streho je jasno: uživaško križarjenje po lepih cestah, po možnosti ob ravno pravšnjih temperaturah (in rahlo oblačnem nebu, da sonce ne tolče naravnost na glavo), ne prepočasi, da je mogoče uživati v vozni dinamiki in zvokih motorja, ter ne prehitro, da vsega skupaj ne preglasi hrup vetra. Ravno toliko hitro, da lahko potniki še uživajo ne le v vožnji, temveč tudi v okolici.

Ali Eos 2.0 TDI izpolnjuje zahteve (tiste seveda, ki so odvisne od njega, in ne od milosti ali nemilosti matere narave)? Skoraj.

Uživaško križarjenje, vsaj kar se tiče podvozja, obvlada. Ker pri tem ne gre za divjanje na meji mogočega skozi ovinke, ni pomembno to, da motor poganja ‘napačni’ kolesni par, da je vzmetenje ravno toliko kot dobri legi na cesti naklonjeno udobnemu požiranju udarcev zaradi neravnin na njej in da bi bila lahko karoserija za tiste, ki prisegajo na velike hitrosti skozi ovinke, nekoliko bolj toga. Dokler so hitrosti take, da gume ne cvilijo, je Eosovo krmiljenje dovolj natančno, zavore dovolj zanesljive in blažilniki dovolj čvrsti, da ga je mogoče uživaško in natančno prelagati iz ovinka v ovinek. Če pretiravate, drame ne bo: Eos vas namreč s podkrmarjenjem opozori, da od njega zahtevate preveč. Kot bi sedeli za volanom Golfa.

Dovolj uživaško je tudi počutje v notranjosti. Če zadaj ne sedi nihče (kar je, razen če tam vozite majhne otroke, edino usmiljeno do sopotnikov), lahko nad sedeže namestite vetrno mrežo, dvignete stranska stekla in Eosa s spuščeno streho uporabljate tudi v zimskem mrazu. Gretje je dovolj dobro za kaj takega, zaščita pred vetrom tudi.

Počutje in prostornost spredaj sta na ravni, ki smo jo od avtomobilov tega proizvajalca tako ali tako vajeni, in ker ima voznik le dve stopalki, bo vožnja še toliko bolj neutrujajoča. Kot bi sedeli za volanom Golfa (z menjalnikom DSG, seveda).

Le dve stopalki? Seveda, oznaka DSG pomeni robotizirani menjalnik z dvema sklopkama ? vrhunec tistega, kar menjalniška tehnika (če odštejemo dirkaške in poldirkaške sekvenčne menjalnike) ponuja ta hip. Hitro in uglajeno.

Motor? Poznan (tudi iz Golfa) dvolitrski turbodizel, rahlo starikav in brez tehnologije skupnega voda ter zato ob vžigu tresoč, vedno malo preglasen, a ne nazadnje dovolj zmogljiv in varčen, da pritožb tistih, ki so se pripravljeni sprijazniti z njegovo naravo, ne bo. Ko je streha dvignjena, počutje (zaradi tresljajev in hrupa) v Eosu ni nič slabše kot v Golfu 2.0 TDI. Ob spuščeni strehi pa . . Naj zapišemo takole: če ne uživate v poslušanju drdranja dizla in če vas vonj dizelskega izpuha moti, si Eosa omislite z bencinskim motorjem v nosu (kot se za kabriolete spodobi).

Je Eos torej le Golf zgoraj brez? Ne. Pravzaprav taka primerjava sploh ni smiselna. Res je, ko je Eosova streha dvignjena, je manj uporaben in bolj utesnjen kot Golf. Pa kaj . . Sploh ni treba, da spustite streho, da bi začeli uživati ? dovolj je že to, da veste, da to lahko storite.

Dušan Lukič, foto: Aleš Pavletič