Vzporedni test: Chevrolet Aveo 1.3D (70 kW) LTZ in KIA Rio 1.1 CRDi Urban (5 vrat)

Včasih med Slovenci ni bilo veliko dileme. Če si napraskal za avtomobil, si šel po Clia. Ta je postal skoraj sopomenka za avtomobil, kot je kalodont za zobno pasto ali superge za športne copate. Takrat smo se še smejali Azijcem, ki so si na avtomobilskih salonih podrobno ogledovali evropske modele, zdaj pa v vrsti stojimo pred njihovimi prodajnimi saloni. Najeli so evropske oblikovalce (KIA do nedavnega tudi Slovenca Roberta Lešnika), izboljšali kakovost do te mere, da ponujajo izredno ugodne garancijske pogoje, ter poplavili marketinški trg z udarnimi popusti.

Tokratna 'testiranca' imata skupno domovino, le da eden nosi ameriško značko zaradi lastniških vezi. Na prvi pogled je jasno, da oblikovalsko ne zadovoljujeta istih okusov. Chevrolet je zagotovo malce bolj agresivnega videza, medtem ko Kia meri na bolj umirjeno klientelo. Navzven je jasno videti, da Kia ponuja malce več prostora v širino, Chevrolet pa 'diha' nad glavami potnikov.

V notranjosti Chevroleta je opaziti malce več dinamike. Že analogno-digitalni merilniki delujejo precej agresivno. Te ostre poteze se prenašajo tudi na volanski obroč, ki ima na nekaterih mestih slabši oprijem. V obeh avtomobilih je volan večopravilen, zaradi česar je olajšano opravljanje radia in potovalnega računalnika.

Bolje se sedi v Kii, ki tudi sicer daje več občutka prostornosti. Sedeži v obeh niso vrhunski, a vseeno imajo tisti v Kii malce več bočnega oprijema. Prostora na zadnji klopi seveda ni v razkošju, a ni se za bati, da bi kdo doživel napad klavstrofobije. Sem pa v Chevroletu zaradi precej zravnanega naslona nekoliko s težavo namestil otroški sedež. Oba avtomobila sta 'požrla' vikendaško porcijo prtljage za na morje, kljub skeptičnosti moje boljše polovice, saj na prvi pogled prtljažna luknja prostorsko ne navdihuje. Pomaga, če ste se v otroštvu igrali z lego kockami.

Prostora za drobnarije je v obeh avtomobilih dovolj. Oba imata predalnik pred prestavno ročico, v katerega gre vsa vsebina iz žepa. V Riu sta prav tam, na dosegu roke, tudi vhoda USB in AUX ter kar dve 12-voltni vtičnici. V Aveu je nad sovoznikovim predalom tudi priročen manjši predal, v katerega lahko pospravite kramo, ki se nam sicer valja po spodnjem predalu.

Ob vseh sodobnih elektronskih rešitvah nas je seveda zmotilo, da Kia nima sistema za pomik šip iz enega končnega položaja v drugega z le enim pritiskom na gumb. V Aveu pa to lahko storimo le, če hočemo odpreti voznikovo šipo. Testna Kia prav tako ni imela samodejnega prižiganja zasenčenih luči, kot tudi dnevnih luči ne. Pri Aveu pa si lahko preprosto pustil prižgane luči in so se te prižigale ali ugašale ob danem kontaktu (vemo pa, da to ni dobro za življenjsko dobo žarnic).

Jasno je, da bo prva izbira kupcev takega avtomobilskega razreda bencinski motor, čeprav cenovna razlika med motorji danes ni tako velika in je v teh malčkih vse več turbodizlov. Medtem, ko je bila Kia opremljena z najšibkejšim dizelskim motorjem s 55 kilovati, je Avea poganjal malce močnejši, 70 kilovatni turbodizel. Jasno je, da takšni motorji zadovoljujejo osnovne potrebe, ki jih pričakujemo od avtomobila.

Torej največ, kar lahko pričakujete, je, da dobro naložen avtomobil dohaja promet po vrhniškem klancu. Oba motorja delujeta v kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, kar ju 'rešuje' takrat, ko je treba nadoknaditi pomanjkanje moči. Čeprav se je Rio kitil z reklamnimi napisi o porabi 3,2 litra na 100 kilometrov, so me v uredništvu v šali označili za premikajočega se lažnivca. Seveda, tako porabo lahko dosežemo le, če se trudimo in je naš namen na odprti cesti priti do najmanjše porabe.

A vsakdanje prometne ovire in zahteve po normalnem premiku v prometu nas pripeljejo do porabe, ki se je v obeh avtomobilih gibala okoli pet litrov na 100 prevoženih kilometrov.

Ja, časi so drugačni (pa tudi Azijci so ujeli naš časovni pas) in ljudje smo se že navadili na vse večjo konkurenčnost na trgu, ki prinaša izboljšave in nižje cene v boju za kupca. Tisti, ki temu ne morejo slediti, pa odpadejo kot zrele hruške. Glede na to, kakšen je trend, se bomo morda nekoč Evropejci zgledovali po azijskem trgu in izdelovali avtomobile po njihovem okusu, in ne obratno? Si predstavljate francoskega inženirja, kako si natančno ogleduje avtomobile na salonu v Pekingu?

Tekst: Saša Kapetanovič