Številnim bolj ali manj znanim imenom v svetu karavaninga se v Sloveniji pridružuje še ena znamka. Podjetje Medicop, ki sicer izdeluje iskana reševalna vozila, je pred letom in pol izkoristilo številne sinergije znotraj podjetja pod blagovno znamko Podlunšek in začelo izdelavo nadgradenj oziroma bivalnih kabin za poltovornjake (pick-up modele).
Številne so možnosti, ki jih ponuja industrija prostega časa in karavaninga za bivanje med krajšo ali daljšo potjo, tudi če se niste odločili za vožnjo z avtodomom. Poleg strešnih šotorov in podobnih rešitev, ki so primerne zgolj za spanje, so tu še hibridne rešitve, ki jih snovalci spretno prilagajajo predvsem trpežnim in robustnim poltovornjakom ali modelom pick-up, kot jih radi imenujemo. Ti imajo namreč poleg visoke nosilnosti običajno tudi robustno in trpežno podvozje, klasično šasijo, štirikolesni pogon, veliko oddaljenost od tal, ob vsem tem pa zelo spodobno opremljeno in prostorno kabino. In tako so poltovornjaki že sami po sebi nekakšna vmesna stopnja med osebnimi vozili in svetom (lahkih) gospodarskih vozil.
Bivalne nadgradnje so zelo zanimiva niša
Snemljive bivalne kabine seveda niso več nobena novost, toda v hitro rastoči industriji karavaninga in prostega časa so ti proizvajalci še vedno precej redki, vsaj v primerjavi s predelovalci denimo kombijev oziroma lahkih gospodarskih vozil. In vsaj v Evropi. Precej specifična niša torej, ki pa ima kar nekaj sledilcev in tudi kar nekaj zelo privlačnih prednosti pred klasičnimi avtodomi. Zlasti seveda zato, ker poltovornjak z nadgradnjo na tovornem kesonu pravzaprav ni – avtodom. In zanj, strogo gledano, ne velja nobena takšna prepoved.
No, večino tega so se pred dvema letoma zavedali tudi v podjetju Petra Podlunška, kjer so že vrsto let priznani proizvajalci reševalnih vozil. V teh primerih gre za zahtevne predelave za potrebe reševalne in medicinske stroke. V iskanju dodatne dejavnosti in novih priložnosti so se odločili za nišo rekreacijskih vozil. Hitro so ugotovili, da jim je pisana na kožo. Od ideje do izvedbe je preteklo rekordno malo časa. Če so se še spomladi pogovarjali o novem programu pod blagovno znamko Podlunšek, so avgusta že pripravili prvo kabino, s katero so se (pravzaprav kar s tremi) na presenečenje konkurence pojavili na največjem salonu v panogi v Düsseldorfu. Zdaj je naprodaj že druga, povsem nova generacija kabine.
Blagovna znamka Podlunšek je nova, toda proizvodnja ni brez izkušenj
»Ko smo takrat razmišljali, kako razširiti dejavnost, smo seveda želeli izkoristiti vse, kar v podjetju že imamo, na primer lastni pohištveni program. Predvsem pa smo želeli vse znanje, ki je nakopičeno v podjetju, dodobra izkoristiti,« razlaga o začetkih vodja prodaje rekreativnih vozil Tanja Gerlec.
Seveda so želeli vstopiti v segment karavaninga na samosvoj način, posebno še v svet kabinskih nadgradenj za poltovornjake. In ker je podjetje specializirano za medicinsko opremo in reševalna vozila, so vse svoje izkušnje in znanje iz tega zelo zahtevnega, s standardi omejenega in strogo reguliranega sistema prenesli v svet karavaninga. »To pomeni, da so naše zahteve in način izdelave na ravni, ki je zahtevana za medicino. Raven, ki je za mnogo bolj sproščeno industrijo prostega časa še povsem znosna, sprejemljiva, za nas pač ni. Ker tega nismo vajeni in od tega ne odstopamo,« ponosno razloži Tanja Gerlec.
Sicer pa je konkurence v resnici na tem trgu relativno malo, vsaj v Evropi, medtem ko je v Severni Ameriki ta trg precej bolj razširjen – tudi zaradi pick-upov, ki so tam bistveno bolj priljubljeni. Seveda gre za večja vozila, ki v dolžino dosegajo in presegajo šest metrov, tako da je tudi prostora na kesonu precej več, s tem pa tudi svobode za oblikovalce in inženirje. V Evropi je resne konkurence malo, pove Gerlečeva, hkrati pa dodaja, da se tudi oni že ozirajo za možnostmi, ki jih ponuja ta industrija preko luže.
V nepolnih dveh letih že dve generaciji nadgradnje
Sicer pa so ravno predstavili novo generacijo kabine, ki ji pravijo Revolux Ultra Light modelno leto 2023 in je evolucija prvega modela. Poleg tega, da se lahko pohvalijo z natančno izdelavo in dodelano zunanjostjo, kabina med konkurenco izstopa predvsem zaradi načina izdelave in materialov. Za izdelavo namreč uporabljajo lahka in čvrsta ogljikova vlakna, torej material, ki je v svetu znan kot karbon, največji uporabnici tega materiala pa sta zahtevna avtomobilska industrija ter industrija avto-moto športa. »Karbon smo izbrali zaradi teže, zaradi čvrstosti, vzdržljivosti,« razlaga Tanja Gerlec, toda pri letošnjem modelu ga kombinirajo z zunanjim slojem najbolj kakovostnega materiala GFK (s steklenimi vlakni ojačana umetna smola), ki je vzdržljivejši in ga je lažje popravljati. Med obema slojema je izolirni material XPS (ali pa stiropor, kakor v strehi). Seveda tako vse karbonske elemente kakor celotno pohištvo izdelujejo sami, pri čemer je treba poudariti, da gre za ogromno količino ročnega dela in zahteven način izdelave.
Na voljo sta dve dolžini kabine, pri čemer manjša tehta 680 kilogramov (pri 4,26 metra dolžine). Četudi gre za dobro opremljeno kabino, je povprečna teža (dodatno) opremljene nadgradnje približno 730 kilogramov.
Večji model z oznako 2.8 je pravzaprav identičen osnovnemu z oznako 2.5 – le 30 centimetrov daljši v srednjem delu, tako da je sedišče v osrednjem delu ob jedilni mizi širše, s tem pa tudi dodatno ležišče, v katero se spremeni. Če meri glavno ležišče nad kabino vozila 1,6 × 2,0 metra oziroma ga za doplačilo razširijo na 1,9 × 2,0 metra, meri potem dodatno ležišče v salonu, ki ga je enostavno sestaviti, 0,8 × 1,9 metra ali pa celo 1,1 x 1,9 metra.
Kuhinjski del sestavlja plinski štedilnik z dvema gorilnikoma in koritom ter koristno in praktično dodatno delovno površino, ki jo predstavlja »podaljšek«, vpet ob vratih (74 × 40 cm). Velik kompresorski hladilnik s 95 litri je vgrajen v sistem predalov in omar. Vse se zdi na mestu, vsak prostor izkoriščen, praktično dodelan, svetli toni in dovolj svetlobe (tri stranska in dve strešni okni) pa temu mini bivalniku dajo občutek zračnosti in svetlosti.
In da, preden vprašate – tudi povsem funkcionalna kopalnica je vgrajena, z drsnimi vrati, umivalnikom in tušem. Pri čemer radi poudarijo, da uporabniki lahko izberejo, tudi najnovejšo verzijo brezvodnega stranišča z varjenjem sanitarnih vrečk. V dvojnem izolativnem dnu je sicer vgrajen rezervoar za 110 litrov sveže vode, medtem ko odpadni rezervoar sprejme 67 litrov. Seveda je potnikom na voljo hladna in topla sanitarna voda, pa tudi za ogrevanje imajo pripravljenih več možnosti: poleg klasičnega vpihovanja toplega zraka je na voljo tudi sistem toplovodnega ogrevanja (Alde).
Kakšnega pol leta, pravijo, je treba čakati na pripravljeno nadgradnjo, sploh če ste zahtevnejši pri dodatni opremi, ki lahko takšno nadgradnjo naredi prijaznejšo ter včasih tudi enostavnejšo za potovanje in bivanje (dodatna ali večja delovna baterija, priklopi, sončne celice, klimatska naprava itd.), resda pa jo lahko tudi precej podraži. Za osnovni model je treba pripraviti dobrih 50 tisočakov.
Kdaj je nadgradnja boljša izbira od avtodoma?
Tanja Gerlec pravi, da večina njihovih kupcev pravzaprav ne izkorišča potenciala, ki ga ponujajo tovrstni terenski poltovornjaki s svojo odmaknjenostjo od tal, štirikolesnim pogonom ter drugo terensko tehniko. »Kupci tovrstnih nadgradenj cenijo predvsem možnosti neodvisnosti. Takšna možnost karavaninga pomeni, da formalno ne vozite avtodoma, pač pa tovorno vozilo – s tovorom. Torej omejitve za tak koncept formalno ne veljajo,« pravi Tanja Gerlec in dodaja, da je ob terenskih podvigih treba upoštevati še precej višje težišče, višino avtomobila in nadgradnje (dobre 3,2 metra, op. p.) in ne nazadnje maso. Seveda pa je tudi tako natovorjen pick-up bistveno primernejši za oddaljen zaliv ali plažo kot avtodom.
Druga prednost, ki jo izpostavi, je predvsem dejstvo, da je poltovornjak, ko ne prevaža kabine, povsem uporaben v svoji izvorni vlogi. Kabino oziroma nadgradnjo je takrat, ko ni v uporabi, mogoče sneti. In na pomožnih nogicah čaka na ponovno uporabo. To je zelo praktično za tiste, ki seveda nimajo neskončne možnosti prostega časa.
»Z nekaj prakse je potem mogoče kabino namestiti in pritrditi na avto v kakšnih 20 minutah, dovolj pa je ena sama oseba,« razlaga vodja programa rekreativnih vozil.
Kateri poltovornjak izbrati, kakšne so predelave?
Seveda se je treba pozanimati, kaj je mogoče namestiti na keson in česa ne. Toda večina evropskih, ameriških in tudi azijskih ponudnikov ima na voljo več različnih dolžin kabine – in s tem tudi kesona. V Evropi je daleč najbolj priljubljena izvedba dvojna kabina z dodatnim parom vrat, redko je na voljo tudi podaljšana kabina. Gre seveda za kompromis – prostornejša potniška kabina na račun nadgradnje ali obratno.
Za osnovne verzije kabin (pri Revoluxu na primer 2.5) je primerna izvedba Double Cab, kot dvojni kabini tudi pravijo, za podaljšano je treba poiskati verzijo s podaljšano kabino, ki pa je ne ponujajo vse znamke.
Seveda potrebuje osnovni avto tudi nekaj predelav. Gre predvsem za pritrdišča nadgradnje, ki se vgradijo neposredno na letvasto šasijo in nosilec kljuke. Nadgradnja se potem, ko sede na keson, na štirih mestih (dvakrat spredaj in dvakrat zadaj) s pomočjo posebnih prilagodljivih zateg, do katerih je mogoče dostopati iz notranjosti nadgradnje, čvrsto pritrdi na keson poltovornjaka.
Pripraviti je treba še električni priklop za kabinske porabnike, vsekakor pa je priporočljiva tudi vgradnja dodatnega zračnega vzmetenja (vsaj) zadnje osi, s katerim je potem mogoče dvigniti nosilnost in skupno dovoljeno maso na tri tone in pol, kar stane približno 1.500 evrov.
Preberite še: Sezona karavaninga je odprta: to so 3 najboljše in zlahka dosegljive lokacije (idila na dosegu roke)