Avtomobil kot naložbaDober nakup se hitro obrne

Nakup rabljenega avtomobila lahko velja za zanesljivo obliko naložbe denarja. A ni vsak (lep) avtomobil tisti, s katerim boste zaslužili, poleg tega je nakup le prva stopnica na poti do zaslužka. Nakup rabljenega avtomobila lahko velja za zanesljivo obliko naložbe denarja. A ni vsak (lep) avtomobil tisti, s katerim boste zaslužili, poleg tega je nakup le prva stopnica na poti do zaslužka.

Dober nakup se hitro obrne (foto: Daimler Ag - Mercedes-Benz Class) Daimler Ag - Mercedes-Benz Class
19. 5. 2020

Ste med tistimi posamezniki, ki vam je v zadnjih nekaj letih uspelo privarčevati nekaj tisoč evrov denarja oziroma ali ste kreditno sposobni, da si denar lahko izposodite v banki – vse z namenom oplemenitenja ali nalaganja, seveda? Kam pa bi ga naložili? Bitcoin? Zlate palice? No, ena izmed bolj priljubljenih možnosti v zadnjem desetletju, ki je svoj razmah doživela že ob prvih znakih okrevanja po gospodarski krizi pred desetimi leti, je brez dvoma vlaganje denarja v nakup jeklenih konjičkov.

Nakup avtomobila, še zlasti novega avtomobila, ki ga kupujemo iz čiste potrebe, nikoli ni nakup, s katerim bomo čez nekaj let zaslužili. Jasno, pri tem imamo v mislih običajnim smrtnikom dosegljive avtomobile, ne pa različnih superšportnikov in omejenih serij vozil, za katere se kljub sedemmestnemu znesku za nakup zanima veliko več kupcev, kot je vozil dejansko na voljo. Takšni avtomobili so že sami po sebi naložba, ki se lahko obrestuje že nekaj mesecev po nakupu. A ti predstavljajo zanemarljiv delež na trgu novih in rabljenih vozil, večina običajnih smrtnikov pa ob tem niti sanja ne o tem, da bi si kadarkoli lahko privoščila takšen avtomobil, kaj šele, da bi prišli na čakalni seznam zanje.

Če se torej odločimo za nakup avtomobila, ki bo služil kot naložba, se moramo torej odločiti za rabljen avtomobil. Tak nakup pa terja velik premislek, veliko raziskovanja in veliko vprašanj. Pri tem so najpomembnejša:

  • kakšen avtomobil želimo?
  • kolikšen znesek smo pripravljeni odšteti za nakup?
  • za kakšen namen kupujemo vozilo?
  • koliko časa želimo vozilo zadržati pri hiši?
  • kolikšen znesek želimo zaslužiti ob prodaji?
  • kako dobro poznamo vozilo in ali lahko tudi sami poskrbimo za popravilo morebitnih težav?

Zgornja vprašanja se med seboj močno navezujejo drug na drugega, vse pa se začne pri denarju. Tako je na primer zmotno razmišljati o nakupu rabljenega avtomobila v povprečnem stanju, za katerega nameravamo nameniti večji del proračuna in ga nato le z minimalnim vložkom kmalu preprodati naprej. Takšna računica se običajno ne izide, razen v primeru, da je delo opravljeno površno, napake pa so, namesto da bi bile odpravljene, zgolj prikrite in prenesene na prihodnjega lastnika. Takšnega ravnanja pri Avto magazinu ne odobravamo, zaradi česar se bomo nasvetov na tem področju izognili v širokem loku.

Zapisali smo torej, da nakup avtomobila, ki bo služil kot naložba, zahteva veliko časa, in to že v fazi iskanja pravega primerka posameznega vozila. Ključno pri tem je, da se osredotočimo na mednarodne trge, in ne le na lokalno okolje. Slovenski trg starodobnikov je namreč zaradi majhne površine izredno majhen, ponudba vozil, ki bi se jih splačalo kupiti z namenom poznejše preprodaje, pa je posledično zanemarljiva in po navadi zajema le nekaj primerkov izbranega tipa vozila. Svetovni splet po drugi strani zajema kopico strani, kjer so na eni strani zbrani primerki enakih vozil po Evropi ali ZDA, in pa celo strani, ki so recimo specializirane izključno za starodobnike, reli dirkalnike in podobno.

Ponudbo na trgu je treba spremljati daljše časovno obdobje. Zakaj? Prvi obisk iskalnika in prvi dobljeni rezultati nam – podobno kot pri nakupu rabljenega avtomobila – pove, kakšno je stanje na trgu. A to je le trenuten podatek, iz katerega pa ne moremo razbrati, ali je stanje tako že daljše časovno obdobje, ali se cene vozil počasi dvigujejo ali padajo. Toda dejstvo je: ko posameznemu modelu vozila začne rasti cena, bo do njenega padca le stežka prišlo. Kdaj bo prišlo do skoka cen, je po navadi sicer nemogoče napovedati, s pomočjo spremljanja situacije na trgu in znanjem specialistov za posamezne avtomobile pa je tovrstno dogajanje mogoče vsaj predvideti in se na skok tudi pripraviti.

Tovrstnih strokovnjakov pa je v Sloveniji kar precej, in čeprav je lahko ponudba vozil izbranega tipa pri nas skopa, se skoraj v vseh primerih najde nekdo, ki ta vozila pozna do obisti – od cen vozila do pogostih napak in kritičnih točk na karoseriji, možnosti nakupa in izdelave nadomestnih delov in tako naprej. Takšno znanje je zelo priporočljivo osvojiti še pred izbiro novega starega avtomobila ali pa vsaj pred začetkom ogledov na terenu.

Seveda pa je terenski ogled vozila, še zlasti če se odločimo za nakup iz tujine, lahko težaven ali nemogoč. Če je to le mogoče, si vozilo kljub temu oglejmo sami ali pa to nalogo zaupajmo podjetju, ki se ukvarja z uvozom vozil po naročilu. Takšnih podjetij je v Sloveniji vedno več, res pa je, da bodo za opravljanje svojih storitev zaračunali precejšen kup denarja. A pogosto je takšen nakup vozila, še zlasti pri nakupu primerkov s sumljivo ali nepopolno zgodovino, najbolj smotrna rešitev. S tem se namreč izognemo morebitnim okvaram na cesti in pa birokraciji. Ne nazadnje nakupa začasnih registrskih oznak, tako imenovanih izvoznih registrskih oznak, v marsikateri evropski državi ne poznajo. Prevoz z vlečnim vozilom tako na koncu ostane edina možnost.

Kako star avtomobil vzeti?

Pravila na tem področju ni, a zagotovo se za namen plemenitenja denarja, če ne gre za posebno edicijo nekega vozila, ne splača jemati vozil, mlajših od 10 ali 15 let. To je namreč starost, kjer se cene vozil sicer že približujejo najnižji ravni, vendar je pogosto še zelo težko napovedati, ali bo avtomobil postal zaželen ali ne. In četudi naposled pride do dviga cen, bodo stroški servisov, registracije in pa zavarovanj skozi leta lastništva ob upoštevanem znesku za nakup vozila presegli izkupiček ob njegovi prodaji. Iz tega naslova je zato nekoliko bolj primerno z nakupom še kako leto počakati. Ponudba vozil se bo v tem času nekoliko okrnila, kar pa lahko pomeni tudi izginotje tistih primerkov, ki so bili dolga leta deležni zanemarjanja in cenenih servisov, vse do trenutka, ko njihov servis z ekonomskega vidika enostavno ni bil več smiseln.

Dotaknimo se stroškov zavarovanja starejših vozil, kar avtomobili, namenjeni za naložbo, običajno tudi so. Gre namreč za področje, ki v Sloveniji še ni ustrezno urejeno. Predvsem je treba izpostaviti, da zavarovalnice pri zavarovanju vozil, starih 30 let ali več (starodobnikih), ponujajo 90-odstotni popust na osnovno zavarovanje, kar pomeni, da ima lastnik takšnega vozila z zavarovanjem le minimalne stroške. A stanje je 'rožnato' le, dokler ne pride do težav ali celo morebitne prometne nesreče.

Cenitve škod na takšnih vozilih namreč potekajo individualno (cenitev vozil po sistemu Eurotax je v Sloveniji omogočeno za vozila letnika 2002 in mlajše) in so največkrat – povsem razumljivo – narejene v korist zavarovalnice in škodo lastnika, ki bo z odškodnino le stežka kril stroške popravil. V tujini, kjer je odnos do klasičnih avtomobilov nekoliko drugačen, zavarovalnice že ponujajo možnost zavarovanja klasičnega avtomobila, kjer ob morebitnem nastanku škode, uničenja ali kraje vozila vrednost vozila ocenjujejo glede na dejansko stanje na trgu.

Kot rečeno, je torej za nakup novega rabljenega avtomobila najbolje preiskati trge v tujini, pri čemer so zadnja leta tudi za nakup evropskih avtomobilov izredno zanimive Združene države Amerike. O tem, kako poteka uvoz izbranega avtomobila, na kaj je treba biti pozoren ob nakupu in kakšne avtomobile se splača kupovati, smo govorili z Gabrom Keržišnikom. Gaber se je pred leti kot lastnik prodajalne z rabljenimi avtomobili specializiral za uvoz rabljenih vozil iz Združenih držav Amerike. V tem času je spoznal tudi veliko posameznikov, ki so se odločili za nakup takšnega avtomobila, in čeprav je trgovino v vmesnem času že zaprl, za lastno veselje in potrebe v Slovenijo še danes občasno pripelje kakšen avtomobil, za svojo zbirko in veselje, sem ter tja pa s svojimi izkušnjami in poznanstvi onkraj luže tudi pomaga pri postopku uvoza temu ali onemu ljubitelju starodobnih vozil. Posledično so mu postopki in morebitne pasti uvoza precej jasni, hkrati pa še danes dobro pozna situacijo na trgu rabljenih avtomobilov, zaradi česar ve, kateri so avtomobili, v katere je vredno naložiti denar.

Kaj so najpogostejši razlogi posameznikov za uvoz avtomobila? Ali kupci avtomobile večinoma uvozijo za lastne potrebe ali zaradi naložb in želje po poznejši prodaji?

Eno in drugo. Nisem še naletel na posameznika, ki bi želel kupiti avtomobil, ki mu ne bi bil všeč, a bi se zanj odločil izključno zato, ker bi pričakoval rast cene tega vozila. Oboje gre z roko v roki. Nekdo, ki se sicer navdušuje nad Mercedes-Benz 'Pagodo', bo jasno želel pripeljati avtomobil zase in ga obnoviti za svoje veselje, visok strošek nakupa in popravila pa bo nato upravičil z mislijo, da gre vseeno za dobro naložbo – kar je seveda običajno tudi  res. Tem avtomobilom namreč cene še vedno rastejo. Enako bo storil tudi nekdo, ki si želi Porsche 911. Avtomobil bo kupil, uredil, se z njim vozil naokoli, če bo potreboval denar, pa ga bo pozneje še vedno lahko prodal za višji znesek, kot je sam odštel zanj, saj tudi pri teh modelih še vedno beležimo rast cen. Tako se mi tudi nikoli ni zgodilo, da bi na primer ljubitelj znamke Alfa-Romeo namesto Spiderja želel kupiti Porscheja, ker zadnjim cene rastejo hitreje. Vedno je nekako tako: kupimo avtomobil nam ljube znamke, hkrati pa upamo, da bo skozi čas vsaj obdržal svojo vrednost ali se bo ta še nekoliko dvignila.

Kolikšen delež ljudi se odloča za nakup avtomobila iz tujine kot obliko investicije?

Takšnih kupcev je po mojih izkušnjah malo. Po navadi gre v tem primeru za posameznike, ki si lastijo več vozil, kupujejo pa zanimive primerke, ki jih nato na naših tleh obnovijo in največkrat prodajo premožnejšim tujim kupcem v Nemčijo, Italijo, Francijo ... Pri nas je ta trg, čeprav se kažejo znaki izboljšanja, še vedno relativno majhen, a vzorec se ponavlja, saj se tudi v tem primeru kupci odločajo za avtomobile, ki so skladni z njihovim okusom in dajejo temu prednost pred špekulacijami o rasti cen.

Kakšni so zneski, ki so jih kupci v Sloveniji pripravljeni odšteti za nakup takšnih avtomobilov?

Zelo različni. Tako sem recimo svoj čas ob enkratnem obisku ZDA iskal avtomobile za stranke, ki so bili vredni 5.000 dolarjev ali pa tudi 50.000 dolarjev.

Kateri iz ZDA uvoženi avtomobili so tisti, ki gredo najbolj v promet in se z njimi da najbolje zaslužiti? So to ameriški ali evropski avtomobil?

Evropski, brez dvoma. Pred časom, ko sem imel še trgovino z avtomobili, smo veliko trgovali z ameriškimi avtomobili, kot je Chevrolet Corvette ali recimo Ford Mustang, zadnja leta pa se ta vozila na nakupovalnih seznamih znajdejo le redko. Na drugi strani prevladujejo nemški, britanski in pa italijanski avtomobili. Prav ti avtomobili so namreč v zadnjem obdobju doživeli največjo rast cen, še zlasti že omenjeni Porscheji in Mercedesi. Ameriški avtomobili sicer imajo neko določeno vrednost, a ta že dlje časa ostaja enaka. Velja pa praviloma večje zanimanje za starodobnike, torej za avtomobile, stare 30 in več let.

Sicer pa se v Sloveniji kupci in tisti, ki se ukvarjajo z uvozom starodobnikov iz ZDA, srečujejo z velikim problemom. Dejstvo je, da v Sloveniji ob uvozu starodobnika, recimo starega Porscheja – ne glede na to, od kod izvira –, ni treba plačati davka na motorna vozila. No, seveda je treba dokumente urediti tudi na FURS-u, ampak za starodobnike je stopnja DMV ničodstotna. Star avtomobil, ki ne dosega starosti 30 let in s tem ne izpolnjuje kriterijev za klasifikacijo kot starodobnik, bi bil namreč zaradi velikosti motorja, emisijskega razreda Euro 0 in trošarin v tem primeru astronomsko drag. Davščine in uvozne dajatve pa še davek na motorna vozila bi lahko nanesli tudi do 80 odstotkov vrednosti vozila, kar bi pomenilo, da bi bil uvoz takšnih vozil nemogoč oziroma neracionalen.

A težava se skriva drugje. Ko sem sam v času lastne prodajalne ukvarjal z uvozom vozil iz ZDA, sem tako kot številni drugi in kot vzoren državljan vozila uvažal neposredno v Slovenijo. Do štiri vozila sem napolnil v zabojnik in iz ZDA poslal v Koper, ker je bila to najcenejša možnost. Kontejner sem nato v Kopru dal naložiti na tovornjak, še raje pa na vlak, in ga dostavil v Ljubljano v BTC, kjer so ga na carinskem terminalu razložili. Tam smo nato opravili carinski postopek in zadeva je bila končana. V celotnem procesu je nekaj pač zaslužilo moje podjetje, ameriški špediter, ki je poskrbel za dostavo vozil v Evropo, Luka Koper ob raztovarjanju in hrambi zabojnika, špedicija v Sloveniji, ki je poskrbela za urejanje papirjev pred transportom v Ljubljano, Slovenske železnice s transportom do Ljubljane (kar je bilo še vedno ceneje kot avtovleka ali kamion za kontejnerski prevoz), pa BTC z lastnim železniškim terminalom, kjer so zaračunali stojnino zabojnika in raztovarjanje, in na koncu še špeditersko podjetje v Ljubljani, ki je uredilo uvozno dokumentacijo. Ter ne nazadnje država Slovenija, saj sem tu poravnal vse dajatve. Skupaj je tako od mojih vozil poleg mene denar služilo še vsaj pet ali šest domačih podjetij in jasno je svoje pokasirala tudi država.

Sčasoma pa je prišlo do tega, da so uvozne takse in dajatve v Sloveniji postale vse višje, uveden pa je bil pred leti še davek na motorna vozila. Sočasno so Nizozemci kot prvi v Evropski uniji znižali dajatve za uvoz starodobnih vozil. Tako so popolnoma ukinili carino za ta vozila, davek na motorna vozila pa so z 20 odstotkov znižali na sedem odstotkov vrednosti vozila. Sočasno je bilo v Sloveniji treba plačati 10 odstotkov carine, nato pa pri nas država na ta znesek zaračuna še 20-odstotni davek na dodano vrednost. Posledično smo deloma plačevali davek na davek, zneski pa so bili na koncu enostavno previsoki. Na Nizozemskem pa so uvozniki vozil, kadar je vozilo uvažala fizična oseba, po novem plačevali zgolj sedemodstotni davek na celotno vrednost vozila, plačila carine pa je bilo starodobno vozilo oproščeno.  

Celoten evropski trg starodobnikov se je zato preusmeril na Nizozemsko, saj evropska zakonodaja fizičnim kupcem, kar kupci vozil, ki jim občasno svetujem pri uvozu vozil iz ZDA, tudi so, narekuje plačilo uvoznih dajatev v državi članici EU, kjer je blago ob uvozu vstopilo v EU, in ne nujno doma. Posledično je to takrat pomenilo velik upad prometa in s tem dohodka v enem izmed največjih evropskih pristanišč, v Bremenhavnu, kjer pa so odreagirali hitro in tudi sami v le nekaj mesecih uvedli enak ukrep kot na Nizozemskem. Ukinili so carino in zmanjšali davek.  Da bi zadržali promet in pobrali sami denar, ki je začel od uvoza starodobnikov odtekati na Nizozemsko. Pametno. Nemci so se pač takoj odzvali. In pri nas? Pri nas je zgodba še vedno enaka.

Ker se Slovenija temu ni prilagodila tudi sama, je promet s starodobniki iz ZDA namesto prek Luke Koper stekel čez nizozemski Rotterdam ali nemški Bremerhaven. Nemčija in Nizozemska tako zdaj pobereta večino evropskih dajatev in vso smetano uvoza starodobnikov iz ZDA. Tudi večina slovenskih uvoznikov avtomobile iz ZDA zdaj v Slovenijo vozi prek Nemčije ali Nizozemske,  tako so vsaj, kar zadeva starodobnike, Luka Koper in z njo vsa slovenska podjetja in država, ki so pred tem lepo služila tudi z vsemi, ki so za svoje veselje uvažali starodobnike iz ZDA, ostali brez prometa in zaslužka. Na naših državljanih te dajatve zdaj pobirajo Nemci ali Nizozemci.

Tega prometa v Sloveniji s starodobniki res ni veliko in morda je to za državo docela nepomembna kaplja v morje državne blagajne, je pa to lep odraz, kako toga in nefleksibilna je slovenska država, ki si na ta način dela škodo. Če bi prilagodili dajatve  (carinske dajatve in davek) za uvoz starodobnikov na enako stopnjo, kot jo imajo Nemci ali Nizozemci, sem namreč prepričan, da bi nemalo kdo spet uvozil avtomobil iz ZDA raje prek Luke Koper kot prek Bremerhavna, Rotterdama ali Antwerpna.

V kakšnem stanju so avtomobili, ki jih kupci uvažajo v Slovenijo? Gre za popolnoma urejene avtomobile ali so to večinoma projekti?

Eno in drugo. Ljudje uvažajo avtomobile, pri katerih lahko takoj zaženeš motor in se odpelješ (nekateri so celo brezhibni), v večini primerov pa gre vseeno za »projekte«, za avtomobile, ki so ostali pozabljeni v garažah, delavnicah, skednjih ... zaprašeni in pozabljeni, a kompletni in potrebni obnove. Takšen avtomobil je treba v celoti razdreti, kleparsko in ličarsko urediti ter poskrbeti za vse preostale podrobnosti. Razlogov za to je več:

- Takšni avtomobili so še vedno bistveno cenejši, lastnik pa še vedno deloma lahko sam poskrbi za njihovo obnovo.

- Takšen avtomobil je mogoče tudi relativno hitro postaviti na cesto in ga nato počasi skozi leta ter v skladu s finančnimi zmožnostmi urejati in dopolnjevati.

- Popolnoma obnovljeni avtomobili so v ZDA izjemno dragi. Zgolj obnovljeni so po drugi strani precej cenejši, saj so tudi njihovi standardi za obnovo bistveno nižji. A takšni avtomobili lahko skrivajo številne nepravilnosti, od barvanja do rje in (pre)velikih količin uporabljenega polnila – podrobnosti, ki jih evropski in slovenski kupci ne bi tolerirali, temvač bi se na koncu podali v popolno obnovo. V osnovi je tako običajno bolje kupiti slabše ohranjen avtomobil in ga obnoviti po lastnih željah in na lastno pest, saj bomo tako točno vedeli, kakšen avtomobil imamo. Hkrati je človeško delo – to se sicer v Sloveniji že spreminja – še vedno precej cenejše kot v ZDA.

Pred nekaj leti je bilo v ZDA tako, da so bili sestavni deli poceni in hitro dobavljivi, drago pa je bilo delo, človeška postavka – ravno nasprotno kot pri nas. Saj ne, da je ličarska ali avtokleparska storitev pri nas poceni, je pa dejstvo, da je to še vedno precej ceneje, kot je na primer v ZDA. Pri nas je glavna težava nakup delov za obnovo – tudi danes in kljub internetu, saj se še vedno zatakne pri poštnini in dajatvah državi, zaradi česar lahko cene posameznih delov narastejo za 300 odstotkov. Poštnina zahteva svoje, uvozne dajatve pa tudi, če ste rezervne dele naročili iz ZDA. Nemalokrat je stroškov pošiljanja in carinskega postopka več, kot ste plačali za določen rezervni del, kupljen prek spleta.

Sicer pa je treba dobro premisliti, kakšen avto boste kupili in ali se obnova sploh splača. Napaka, ki jo kupci pogosto naredijo, je ta, da v žaru sanjskega avtomobila na primer kupijo vozilo, ki je po obnovi vredno manj, kot je stala njegova obnova. To je recimo eden od konkretnih, a pogostih in tipičnih primerov: Nekdo si na primer želi Forda Mustanga iz leta 1965. Eden izmed sanjskih avtomobilov je to in kupci ga pogosto iščejo. Za 5.000 dolarjev ali manj lahko kupiš primerek s šestvaljnim linijskim motorjem. V slabem stanju, jasno.  Obnova seveda ne bo poceni. V avto potem z leti vložiš večkratnik te vsote, na koncu pa ugotoviš, da je ta avtomobil zaradi nezanimivega motorja ali oblike karoserije vreden malo. Vsekakor manj, kolikor je stala obnova.

Za  malenkost  več bi pri osnovnem vložku nakupa avtomobila po drugi strani recimo lahko kupili veliko bolj zaželen primerek z osemvaljnim motorjem. Ali pa karoserijsko obliko »fastback« oziroma kabriolet.  Vrednost obnove bo po drugi strani pri obeh avtomobilih enaka ali zelo podobna. Dela z avtomobilom bo enako, ladijski transportni stroški bodo enaki, cena nabave rezervnih delov ali delov za obnovo bo podobna, avtoličar in avtoklepar bosta zaračunala podobno, enako avtoelektričar in tapetnik. Skratka, vložek v avto bo na moč podoben ali pa morda od avta do avta malenkost višji. A ko bo vozilo končano, bo obnovljeni Ford Mustang s 6-valjnim motorjem morda vreden 15.000 do 20.000 evrov, medtem ko bo enak avto z 8-valjnim motorjem in enako obnovljen vreden 25.000, če je kabriolet, lahko tudi 30.000 ali več. Razlika bo precej večja, kot je bila razlika pri vložku v obnovo.

Povedati želim, da je pred nakupom, uvozom in obnovo starodobnika iz ZDA treba zares razmisliti, kateri avto si posameznik želi in katerega obnova je smiselna in upravičena. Denarnica bo namreč nemalokrat govorila drug jezik, kot ga govori srce.

5 nasvetov pri nakupu
- Najbolj zanimivi so avtomobili z najbolj zmogljivimi motorji in najvišjo stopnjo opreme. Razlika med najcenejšimi in najdražjimi modeli je lahko tudi večkratna.
- Za nakup so pogosto zanimivi avtomobili, ki so se pojavljali v različnih filmih, in vozila z dirkaškim pedigrejem.
- Redkejši, kot je avtomobil, večja je verjetnost, da mu bo pozneje cena narasla.
- Razen redkih izjem so najbolj zanimivi avtomobili brez predelav.
- Pred nakupom poiščite čim več informacij o posameznem avtomobilu (klubi, skupine na družbenih omrežjih, forumi), nakup pa opravite s pomočjo poznavalca.

Pomembno
Še preden se odločite za nakup avtomobila, poskrbite za ustrezno hrambo vozila. Za takšen avtomobil je dolgoročno izredno pomembno, da ima zagotovljeno garažo, v katero ga parkirate po vsaki vožnji, in še preden zapade prvi sneg oziroma se začne posipanje cest. Obvezna je tudi redna nega zunanjosti, motorja in kabine.

Avtomagazinov izbor najbolj zanimivih bodočih klasikov
- Alfa Romeo Brera, Gtv in Spider
- Audi 80 coupe
- BMW (večina kupejevskih izvedb s 6-valjnimi motorji ali več; tovarniško stanje je tu še zlasti pomembno)
- Fiat Punto GT in Uno Turbo
- Honda S200, Prelude in Integra
- Jeep Wrangler (letnik ni pomemben)
- Lancia Thema 8.32
- Mazda RX8 in MX5
- Mercedes-Benz W124 (kabrio, kupe)
- Opel Calibra 2.0 Turbo
- Porsche Boxster S/Cayman S
- Renault Avantime
- Subaru Legacy Turbo/Impreza WRX STI
- Volkswagen Golf IV/V R32
(Izbor zajema vozila, o katerih menimo, da bodo v prihodnjih letih doživela občutno rast cen, a se zaenkrat to še ni zgodilo.)

 

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri