Potrjen nov način cestninjenja; največ sprememb za tovorni promet, ključne novosti tudi za osebne avtomobile!

Evropska unija je predstavila nov način obdavčevanja in cestninjenja težkega tovornega prometa, s katerim naj bi pripomogla k zmanjševanju izpustov škodljivih plinov in poenotenju cestninjenja v območju TEN-T. Vendar pa prihajajoče spremembe po mnenju številnih utegnejo prinesti ravno nasproten rezultat.

Potrjen nov način cestninjenja; največ sprememb za tovorni promet, ključne novosti tudi za osebne avtomobile! (foto: Profimedia) Profimedia
30. 3. 2022

Sistem zaračunavanja cestnin za uporabo avtocest v Sloveniji je šel v minulih letih skozi številne spremembe in novosti. Prva je bila zagotovo uvedba vinjetnega sistema za osebna vozila, ki mu je nato z letošnjim letom sledila uvedba elektronskih vinjet. A sprememb je bilo na tem področju vseeno kar nekaj. Ne nazadnje tudi cestninskih postaj na slovenskih avtocestah DARS ni odstranil, dokler ni bilo uvedeno elektronsko cestninjenje tovornega prometa. Prav tovorni promet je bil namreč zadnji, ki je cestnino plačeval »po starem« oziroma na cestninskih postajah, preden je bilo naposled uvedeno elektronsko cestninjenje.

Elektronsko cestninjenje so v Sloveniji uvedli s prvim aprilom leta 2018, za kar skrbi sistem DarsGo. Gre za sistem 128 portalov, ki se nahajajo nad celotnim omrežjem avtocest in hitrih cest v skupni dolžini 623 kilometrov. Omenjeni portali nato komunicirajo z napravami v vozilih – z njimi morajo biti opremljena vsa vozila z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kilogramov, ki vozijo po slovenskih avtocestah. Posledično gre torej za sistem, ki cestnino zaračunava glede na prevoženo razdaljo, in ne glede na čas vožnje.

Preberite še: Naše avtoceste čakajo všečne (in tudi manj všečne) posodobitve

Različne evropske države sicer uporabljajo različne sisteme za zaračunavanje cestnine tovornih vozil. Kar nekaj pa je takšnih, ki v nasprotju s Slovenijo to še vedno počnejo preko tako imenovanega vinjetnega cestninjenja oziroma cestninjenja glede na čas, ki ga vozilo preživi v neki državi. Evropski poslanci pa so aprila naposled – in nikakor soglasno – sprejeli zakon o novem sistemu cestninjenja na območju TEN-T.

Gre za evropsko avtocestno omrežje, ki zajema avtocestno območje večine evropskih držav in se tako razteza od Irske in Portugalske na zahodu do obale Črnega morja na vzhodu in pa od juga Švedske ter Finske do Grčije in Sicilije. Del tega koridorja je tudi Slovenija, in sicer z avtocesto A1 ter dolenjskim krakom avtoceste A2. A čeprav gre za povezavo omrežij znotraj Evropske unije, pa vsaka država zaračunava cestnino povsem po lastni izbiri.

Že v direktivi 1999/62/EC iz leta 1999 pa so države članice Evropske unije sprejele sklep, po katerem bodo do vključno leta 2030 v osrednjem delu omrežja odpravili vinjetni sistem ter ga nadomestili s cestninjenjem. Omenjena direktiva sicer vse članice Evropske unije zavezuje k temu, da pri zaračunavanju nadomestil za uporabo prometne infrastrukture sledijo enotnim pravilom v vseh državah EU.

Takšen način naj bi pripomogel k pravičnejšemu zaračunavanju cestnin v tovornem prometu. Prvi predlog novega zakona je bil nato predstavljen maja 2017, njegov namen pa je bil med drugim »modernizirati področje mobilnosti« in transporta. Med drugim je ta predlog predvideval tudi povezljivost sistemov v različnih državah, kar bi utegnilo pomagati pri sledenju posameznikov, ki so se izognili plačilu cestnine.

Po 2050 emisij le za vzorec

Drugi pomemben vidik novega predloga obdavčevanja je skrb za okolje. Evropski »Zeleni dogovor« iz leta 2019 namreč predvideva močno zmanjšanje izpustov CO2, natančneje do kar 90 odstotkov do leta 2050. Ta dogovor seveda zajema uvedbo novih električnih polnilnic in pa finančno spodbujanje zmanjševanja izpustov na strani onesnaževalcev.

Uradno je Evropska komisija pred tokratnim glasovanjem želela še dodatno poudariti princip, po katerem bi se stroški transporta dobrin prevalili tako na prevoznike oziroma onesnaževalce kakor tudi na potrošnike ali uporabnike. S tem želi spodbujati finančno in okoljsko trajnosten ter družbeno pravičen cestni promet. To vključuje naslednje cilje:

• prispevati k izvajanju Pariškega sporazuma in doseganju podnebnih ciljev EU z zmanjšanjem emisij CO2 v cestnem prometu;

• zmanjšati tveganje diskriminacije občasnih, večinoma tujih uporabnikov zlasti osebnih avtomobilov ter

• odpraviti posebne pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje, boljše izpolnjevanje njenih ciljev, zlasti s preprostejšo uporabo zaračunavanja pristojbin za zunanje stroške (ki za zdaj poteka po zapletenem postopku utemeljitve in obveščanja) ter z uvedbo nove možnosti zaračunavanja pristojbin za zastoje.

Z omenjenim dogovorom je Evropska unija uspela doseči, da bodo do leta 2030 uspeli ukiniti vinjetni sistem, pri čemer pa bosta dve leti v uporabi dva različna sistema, razen v primerih, ko bo to prineslo prevelike stroške. Hkrati je bil postavljen temelj, po katerem za preučevanje vplivov na okolje ne bodo več uporabili normative EURO, pač pa razlikovanje glede dejanskih emisij CO2, ob tem pa bo potrebno upoštevati tudi pristojbine za zunanje stroške.

Gre za pristojbine, ki jih predpiše vlada, »če se ugotovi, da vozila na delu cestninskih cest povzročajo škodo okolju, ki je večja od povprečne škode na drugih delih cestninskih cest, kjer se pristojbina za zunanje stroške ne zaračunava, razen če bi lahko imela uvedba pristojbine za zunanje stroške na drugih delih cestninskih cest negativen vpliv na okolje ali prometno varnost ali bi njeno zaračunavanje in pobiranje povzročilo nesorazmerne stroške.«

Čeprav se zdi, da je Evropska komisija s potrditvijo novega zakona naredila korak naprej na področju cestninjenja in obdavčevanja težkega tovornega prometa, pa je tak vtis po mnenju številnih le navidezen. Takšnega mnenja so ne nazadnje tudi nekateri slovenski poslanci, kar je neuradno tudi razlog, da se je v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji močno zavlačevalo s sprejetjem predloga. Evropski svet je sicer predlog sprejel v mesecu novembru, še vedno torej v času predsedovanja Republike Slovenije.

O tem smo zato spregovorili tudi s poslanko Evropske ljudske stranke (največje stranke v Evropskem parlamentu), Romano Tomc, kjer so izrazili najglasnejša nasprotovanja projektu. V uradnem sporočilu za javnost so pri omenjeni stranki zapisali, da nov predlog ne bo pripomogel k prestavitvi tovornega prometa na železniške tire, temveč ravno obratno. Zaradi različnih klavzul in izjem bo namreč tovorni promet precej bolj privlačen, saj bo za proizvajalce različnih dobrin ceneje, da izdelke na pot pošiljajo po cesti, obdavčitev vozil pa bo prepuščena vsaki državi posebej.

Romana Tomc: »Daleč od tistega, za kar smo se zavzemali!«

»Predlog, ki smo ga na mizo dobili poslanci Evropskega parlamenta, je daleč od tistega, za kar smo se zavzemali pred pričetkom pogajanj,« pravi Romana Tomc v svoji izjavi in nadaljuje: »Pogajanja so prinesla razdrobljen dokument, poln odstopnih klavzul in izjem, ki neizogibno vodi v razdrobljenost pravil znotraj enotnega evropskega trga. Države članice lahko same odločajo o stopnji obdavčitve, o dodatnih CO2 obdavčitvah, ki ne upoštevajo že obstoječih direktiv, ter o obdavčenju posameznih bolj obremenjenih in občutljivejših območij. To bo za voznike, ki opravljajo meddržavne prevoze, pomenilo dodatna administrativna bremena in ovire.«

Tomčeva še zatrjuje, da nova zakonodaja predvideva izdatne (tudi do 75-odstotni popust na cestnino) ugodnosti za vozila glede na izpuste CO2. To bo pomenilo nekonkurenčno prednost večjih prevoznikov, ki bodo laže prilagodili svoj vozni park pred manjšimi, ki si tega ne morejo privoščiti. To hkrati prinaša prednost cestnega pred železniškim prometom, ki podobnih ugodnosti ne prejme.

»Poslanci Evropske ljudske stranke smo z 11 predlogi sprememb želeli preprečiti razdrobljenost notranjega trga, preprečiti dvojne in trojne obdavčitve, do katere lahko pride zaradi ne-izključevanja že obstoječih pristojbin, kot tudi zaščititi manjše prevoznike, ki se bodo pravilom težje prilagodili,« še dodaja Romana Tomc in zaključi: »Naše spremembe niso bile potrjene, kar pomeni, da bodo pravila, ki bodo veljala v posameznih državah članicah, odvisna od politične opcije in volje aktualnih vlad, a kljub naslovu ni nujno, da bodo ta pravila bolj okolju prijazna.«

Čeprav se zdi, da je naloga Evropske unije med drugim poenotenje pravil in zakonov na področjih, ki zajemajo vse članice, pa kakor da jim z novim dogovorom, poznanim kot evrovinjeta, in z možnostjo postavljanja končnih odločitev posameznim državam tega ni uspelo doseči. Še več, zdi se, da bodo na koncu najbolj trpeli potrošniki. Medtem ko Unija teži k zmanjševanju izpustov CO2, bo namreč prav s takšnimi potezami spodbujala k večjemu številu tovornih vozil na cestah, kar bo (posledično in očitno) vodilo k še večjim obremenitvam avtocestnega omrežja, zastojem ... in dodatnim obremenitvam okolja.

Nova zakonodaja o vinjetah tudi za avtomobile

Čeprav je v Sloveniji že od leta 2018 prisoten vinjetni sistem za obračunavanje cestnin, ki se je pri številnih dnevnih migrantih izkazal za stroškovno bolj prijaznega, pa se zdi, da se Evropa počasi nagiba k postopnemu ukinjanju vinjet. Evropska komisija je namreč predlagala njihovo odpravo, s čimer pa se v Svetu niso strinjali. Vinjete tako za osebne avtomobile še vedno ostajajo, hkrati pa bo Svet Evropske unije od držav članic zahteval uvedbo dnevnih vinjet, ki »predstavljajo pomemben korak k sorazmernejšemu oblikovanju cen za lahka vozila.«

Hkrati je Evropska komisija predlagala uvedbo razlikovanja cestnih pristojbin za osebne avtomobile glede na njihove izpuste CO2 in drugih snovi, pri čemer pa naj ne bi šlo za obvezno prakso, hkrati pa bi se države lahko same odločale bodisi za uvedbo več razredov vozil, upoštevaje njihove vplive na okolje, bodisi da bodo olajšave in znižane davčne stopnje uvedle zgolj za brezemisijska vozila.