Proti koncu prvega desetletja tretjega tisočletja je na avtomobilskem trgu zavel nov veter in prinesel prve križance. Zanimanje je bilo takojšnje.
Prvo desetletje novega tisočletja je ekipi Avto magazina in posledično bralcem prineslo pravo poplavo novih avtomobilov, modelov pa tudi znamk. Statistika namreč kaže, da smo v zgolj desetih letih preizkusili natanko 1.166 avtomobilov. Jasno, nekatere izmed njih tudi v več različicah, kar pa se je seveda dogajalo tudi že pred tem. To pa se je ne nazadnje odrazilo tudi v pestrosti vozil, ki so se znašli na vrhu lestvice najbolj branih.
1. Citroen C4 Picasso 1.6 HDi (80 kw)
Ko je na trg zapeljal prvi Picasso, takrat še s predpono Xsara, je javnost razdelil na dva dela. Prvi so njegovo podobo v trenutku vzljubili, drugi tega nikakor niso bili sposobni. No, prodajne številke so nekaj let zatem pokazale, da je naslednika, osnovanega na modelu C4, brez dvoma treba poslati na trg, in prav izvedba z 1,6-litrskim dizlom, kakršna se je znašla na vrhu najbolj branih testov, je med kupci naletela na največ zanimanja. Ne nazadnje je bila to tudi zlata doba dizelskih motorjev pri prav vseh znamkah.
Kot smo že večkrat zapisali, Suzuki nikoli ni veljal za najbolj priljubljeno znamko pri nas in v Evropi – vsaj sodeč po številu prodanih vozil – a je imel zato vedno ene od najbolj zvestih kupcev. No, z SX4 so Japonci želeli spremeniti prvo dejstvo, zaradi česar so novinca, ki bi ga skorajda lahko dali v takrat še nepoznan razred križancev, razvili v sodelovanju s Fiatom. Zgodba je bila vsekakor uspešna, saj omenjeni model, jasno v posodobljeni podobi, v Suzukijevi ponudbi ostaja še danes.
»Downsizing?« Termin, ki ga zadnja leta poslušamo pri tako rekoč vseh znamkah in je vezan na zmanjševanje motorne prostornine in posledično število valjev. Realnost, ki so jo v Aziji osvojili že pred desetletji in jo nato (takrat še ne pretirano uspešno) poslali v Evropo – tudi v podobi Daewoo Matiza in njegovega 0,8-litrskega trivaljnika. Na žalost se na našem testu ni znašel v sila redki izvedenki CDX, ki je z obilico kroma in dvobarvno zunanjostjo prav nič sramežljivo ob domači predstavitvi lovila poglede na nekdanjem ljubljanskem avtomobilskem sejmu.
4. Renault Clio 1.2 16V Expression
Prva generacija Clia je prinesla revolucijo pri Renaultu, druga pa nadvlado. Zanimivo, ta se je še nekoliko bolj odrazila po prenovi leta 2001, ko je Clio predstavljal kar desetino vseh prodanih novih avtomobilov v Sloveniji. No, da bo postal uspešnica, še posebno z 1,2-litrskim 16-valjnim bencinskim motorjem, se nam je dozdevalo že takrat, ko smo ga testirali tudi sami.
Z drugo generacijo modela C5 je Citroen nadaljeval oblikovalsko smer, napovedano že z modeloma C4 in C6. Pravzaprav se je zdelo, da se Francozi vračajo na pota stare slave izpred pol stoletja, in tega z oblikovalskimi prijemi, kot sta volanski obroč s fiksno sredico in poudarek na udobju, nikakor niso skrivali. Glede na to, da Citroen po zaslugi tovarne Cimos med domačimi vozniki velja tudi za (malenkost) domačo znamko, zanimanje za C5 nikakor ni bilo presenetljivo.
6. Peugeot 207 1.4 16V Premium
Ko je Peugeot na trg poslal model 206, je z njim ustvaril legendo, kakršnim nismo priča prav pogosto. Ocene kažejo, da je bilo do danes (na nekaterih trgih še vedno ostaja prisoten) izdelanih že več kot 10.000.000 vozil. 207 je zato brez dvoma stopil v velike čevlje – za katere se je pozneje izkazalo, da so mu bili celo nekoliko preveliki. A začetno zanimanje je bilo, razumljivo, izredno veliko, še danes pa gre za avtomobil, ki ga pogosto srečujemo na cesti.
7. Nissan Qashqai 1.6 16V Tekna
Medtem ko smo za Peugeota 207 trdili, da je nadomestil legendo, je Nissan Qashqai to postal že v svoji prvi podobi. Povsem upravičeno namreč velja za avtomobil, ki je med prvimi začel širiti virus križancev med splošno populacijo, saj mu je uspelo terensko podobo (ne pa tudi robustnosti) med prvimi prinesti v tako imenovan C-segment osebnih avtomobilov oziroma med kupce, ki si želijo vsakodnevne uporabnosti in višjega sedenja, a za to niso pripravljeni odšteti celega premoženja.
Švedski Volvo ne spada med znamke, ki bi prav pogosto predstavljale novosti, kaj šele menjale jezik in filozofijo. Njihovi avtomobili so vedno veljali za nekoliko bolj zadržane. A če se je s prvo generacijo modela V40 ta koncept začel počasi sesuvati v prah, je V50 le še dokončal delo predhodnika. Elementi, kot so le nekaj centimetrov debela sredinska konzola in obstoječe pokončne luči D-stebrička, so bili le nekateri izmed znakov, da Volvo ostaja zvest samemu sebi, hkrati pa brez težav sledi napredku.
Audi A4 ni nikoli skrival, da se, kljub temu da je za eno konfekcijsko številko manjši, vedno zgledoval po večjem bratu. To je bilo še posebno opazno pri karavanski izvedbi. A zdi se, da kupcev to ni nikoli niti malo motilo. No, v sedmi generaciji pa je svojega velikega brata celo nekoliko prehitel, saj je kot eden izmed prvih avtomobilov na trg prinesel žaromete, ki so svetili s pomočjo LED-tehnologije. In to je bil le eden izmed adutov, ki so prepričali kar lepo število kupcev.
Ko je na trg zapeljal tedaj najmanjši Volvov križanec, je imel pred seboj bistveno lažjo pot kot njegov večji predhodnik XC90. Z njim se je namreč Volvo – in to pravzaprav med prvimi – podal v razred prestižnih križancev, svoj ognjeni krst pa prestal z odliko. Pri Volvu so tako le še nekoliko zmanjšali zunanje mere, motorje in ceno (le malenkostno pa tudi količino udobja in naprednih tehnologij) ter tako ustvarili še eno uspešnico.
Preberite še:
- Deset v vrsto: Najbolj brani testi vozil iz 70. let
- Deset v vrsto: Najbolj brani testi vozil iz 80. let
- Deset v vrsto: Najbolj brani testi vozil iz 90. let
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel