Obstaja le ena izjema, ki jo je uvedel že pokojni Enzo Ferrari.
Ferrari je bil vselej zelo zaščitniški do svojih avtomobilov, svoje stranke pa je obravnaval na nekoliko poseben način. Še posebej Enzo Ferrari je na eni strani gojil izredno spoštovanje do dirkačev in avtomobilskih dirk, prodajo avtomobilov pa dojemal kot nujno zlo. Sčasoma se je na tem področju nekoliko omehčal, vseeno pa do Ferrarijevih avtomobilov ne morejo priti ravno vsi. Niti zaposleni v podjetju.
Preberite še: Je najnovejši avtomobil iz Maranella sploh še pravi Ferrari? Cena govori temu v prid
Izjema na tem področju so, kot je pred časom za avstralski The Drive dejal tedanji glavni finančnik podjetja Enrico Galliera, dirkači Ferrarijevega moštva v formuli 1. Ti namreč lahko kupijo katerikoli avtomobil znamke, a zgolj po redni maloprodajni ceni, tako kot drugi privilegirani kupci, ki jim je to dovoljeno. Pri Ferrariju namreč popustov ne poznajo.
Delavci v tovarni, ne glede na njihovo plačo oziroma finančne zmožnosti, tega privilegija nimajo. Kot pojasnjuje Galliera, so namreč čakalne vrste za nakup njihovih avtomobilov enostavno predolge, zaradi česar bi bilo nepošteno do zvestih strank, če bi morali zaradi delavcev v podjetju dlje časa čakati na svoje avtomobile.
Ferrari sicer še vedno zelo aktivno skrbi za ugled svoje znamke, kar pomeni, da skrbno izbirajo kupce svojih vozil. Tako recimo prepovedujejo predelave svojih vozil (sem spada tudi 'oblačenje' v folijo), različni posegi pa lahko lastnike njihovih vozil 'odnesejo' na črno listo posameznikov, ki jim nakup njihovih vozil, niti modelov Portofino ali F8 Tributo enostavno ne bo odobren. Že sedaj je namreč za uvrstitev med potencialne kupce potrebna odobritev podjetja.